  |
Sporočilo za javnost⌠1988â2008 |
|
|
Kaj: Fotografska razstava
Kdaj: tor, 6.5.
ob 20.00 do ned, 31.8.
Kje: Mestni muzej Ljubljana, Gosposka 15, Ljubljana
Vstopnina: Vstop prost!
|
| Razstava ÂťSPOROČILO ZA JAVNOSTâEURŚ 1988âEUR2008. Ob dvajseti obletnici Odbora za varstvo človekovih pravicÂŤ |
 Razstava
"SPOROČILO ZA JAVNOSTâEURŚ 1988-2008.
Ob dvajseti obletnici Odbora za varstvo človekovih pravic"
Razstavišče Zavoj, Mestni muzej Ljubljana, Gosposka 15
Podaljšano preko poletja 2008.
V torek, 6. maja 2008, ob 19. uri smo na novem razstavišču Mestnega muzeja Ljubljana na prostem odprli razstavo fotografij mojstra fotografije, dolgoletnega fotoreporterja in urednika fotografije pri Mladini, Toneta Stojka, ki je v času slovenske pomladi dosegel vrhunec svoje fotoreporterske kariere. Predstavljen je izbor njegovih fotografij iz časa oblikovanja in delovanja Odbora za varstvo človekovih pravic v letih 1988 in 1989.
Odbor za varstvo človekovih pravic je bil z imenom Odbor za zaščito pravic Janeza Janše ustanovljen 3. junija 1988, četrti dan po aretaciji sodelavca revije Mladina, Janeza Janše. Vzrok za aretacijo je bil tajen vojaški dokument, ki ga je imel v posesti Janša. Kasneje se je razvedelo, da je bil istočasno kot Janša aretiran še zastavnik Ivan Borštner, nekaj dni kasneje pa je ista usoda doletela še enega novinarja Mladine, Davida Tasića. Ko so obtožbe v zvezi z vojaško skrivnostjo doletele še Mladininega odgovornega urednika Francija Zavrla, je nastala četverica, ki se jo je hitro oprijelo ime JBTZ. Odbor je nato ves čas sodnega procesa bdel nad usodo četverice. Načini delovanja odbora so bili raznovrstni. Vodstvo odbora je imelo stalne stike s slovenskimi oblastmi, na katere je Odbor izvajal pritisk, istočasno pa je organiziral množična zborovanja pred vojaškimi zapori na Metelkovi ulici, pred vojaškim sodiščem na Roški ter večja zborovanja na Kongresnem trgu in Trgu revolucije (današnjem Trgu republike). Ob manjšem interesu medijev za novice v zvezi s procesom je Odbor redno obveščal javnost s sporočili, ki jih je bilo v vsem času več kot sto, uspelo pa mu je novice o dogajanju v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji spraviti tudi preko meja takratne države.
V času "afere JBTZ" je Odbor predstavljal največjo mobilizacijo civilnodružbenih akterjev, ki so se kalili v obdobju osemdesetih let, ko je na Slovenskem postopoma, a vztrajno naraščalo alternativno in civilnodružbeno okolje, ki je v času pred nastankom Odbora že opravljalo vlogo nekakšne družbene opozicije sistemu, ki sicer političnega dialoga ni omogočal. Odbor se je formaliziral do te mere, da ga je vodilo predsedstvo, imel pa je tudi kolegij, ki je bil sestavljen iz petintridesetih oziroma šestintridesetih najbolj dejavnih in prepoznavnih članov. Vanj so vstopali posamezniki in kolektivni člani, ki so združeni v Odboru predstavljali največje omrežje civilnodružbenih iniciativ v evropskem socialističnem svetu. Že pregled preko petdesetih ustanovnih kolektivnih članov prikaže svetovnonazorsko in tudi siceršnjo različnost članstva, ki se je povezalo ob pomenu človekovih pravic: Mladina, Nova revija, predsedstvo RK ZSMS, Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski pokrajinski škofovski konferenci, Cirilsko društvo slovenskih bogoslovcev, uredništvo Cankarjeve založbe idr. Po dobrem letu obstoja je imel Odbor preko 1.000 kolektivnih in preko 100.000 individualnih članov. To so številke, ki govorijo o množični podpori Slovencev procesu demokratizacije družbe in države. Vsebinska moč Odbora je presegla tisto, kar mu je dalo zagon, in gibanje, ki je ob tem delno nastalo, delno pa združilo pobude prejšnjih let, je postalo gibanje za obrambo in suverenost slovenstva in slovenske državnosti. Preteklost je s tem na neki način delovala kot veter v jadra prihodnjih dogodkov, ko so Slovenci enotno stopili na pot svoje samostojnosti. Devetdeseta so to enotnost postavila pred nove preizkušnje.
O avtorju:
Leta 1947 rojeni Tone Stojko je svoje okolje sprva presnavljal v socialni poeziji in prozi. Z reportažno fotografijo se je soočil že leta 1969, ko je fotografiral študentsko gibanje v Ljubljani. Leto za tem je prvič fotografiral gledališko predstavo, leta 1971 pa se je zaposlil pri tedniku Mladina, kjer je deloval dobro četrtino stoletja. Za serijo abstraktnih fotografij Telo v igri je leta 1974 prejel nagrado Zlata ptica, ki jo je podeljevala slovenska mladinska organizacija. Istega leta je prejel naziv mojster fotografije.
Leta 1980 je izdal prvo knjigo fotografij z naslovom Okus po prahu. Dve leti kasneje se je začel bolj aktivno posvečati gledališki fotografiji, za kar je leta 1984 prejel nagrado Prešernovega sklada. Poleg opusa gledališke fotografije je izjemno obsežen tudi njegov prispevek k reportažni in dokumentarni fotografiji slovenske pomladi, kar je v zgodovini in njegovem delu zaokrožila vojna za Slovenijo leta 1991, ki jo je dokumentiral na bojiščih po vsej državi.
Pri njegovem fotoreporterskem delu nikoli ni šlo le za golo beleženje dogodkov. Med dogajanji, ki so ga pritegnila v času slovenske pomladi, je namreč med množico posnetkov
nadpovprečno število takšnih, ki so presegli dokumentarni naboj. Trenutki napetosti na Roški cesti ali pa cela večnost čakanja na vojaške oblastnike pred vojašnico na Metelkovi so v sebi skrivali več, kot lahko zajame običajna neposredna reportaža. Na Stojkovih posnetkih so očitni čustva in strasti, ki so neprestano gostili zrak nad kraji, kjer se je dogajala pomlad. Naključje pritiska na sprožilec? Nikakor, pretehtana kompozicija in notranjost omejenega prostora, ki ga omogoča objektiv, pričata o fotografovem občudovanju telesa v svobodi gibanja, ki je v kritičnih trenutkih, ko človeka ne usmerja le razum, še toliko bolj prežeta s spontanostjo in skrajnostjo. Kmalu po neformalnem koncu slovenske pomladi je izdal knjigo Slovenska pomlad (1992), za katero je besedilo prispeval Ali Žerdin, novinarski sopotnik slovenske pomladi, in za katero je Stojko prejel Župančičevo nagrado, ki jo podeljuje Mestna občina Ljubljana. Dobro je poznal pomen dogodkov, ki jih je spremljal skozi objektiv in rdečo svetlobo temnice, in prav tako dobro je poznal svojo vlogo pri tem: "Več, kot sem doživel v zadnjih letih slovenske pomladi, se ne da. Vse ostalo je kopija in protokol." (iz besedila Blaža Vurnika)
Na dan odprtja razstave je bila ob 18.00 uri okrogla miza "Ali lahko fotografija, zvok in beseda zrušijo režim?",, ki jo je vodil Ali Žerdin. Njegovi sogovorniki so bili Ervin Hladnik Milharčič, Vlado Miheljak, Tone Stojko in Igor Vidmar, razprava pa je tekla o razmerju med besedo, fotografijo in zvokom, torej o vlogi fotografskega, radijskega in televizijskega medija v procesu demokratizacije, ki se je v preteklosti pripisovala predvsem Mladini in Novi Reviji.
SPOROČILO ZA JAVNOSTâEURŚ 1988-2008
Ob dvajseti obletnici Odbora za varstvo človekovih pravic
Razstava Mestnega muzeja Ljubljana
Direktor: Blaž Peršin
Avtor fotografij: Tone Stojko
Avtorja razstave: mag. Blaž Vurnik, Mestni muzej Ljubljana; Tone Stojko
Vir: Napovednik.com, Mestni muzej Ljubljana
Za seznam vseh aktualnih dogodkov prireditelja Mestni muzej Ljubljana kliknite tukaj. |
|
|
Oglašujte na Napovedniku! |
|
|
Najbolj bran slovenski napovednik - več kot 80.000 uporabnikov!
Več informacij  |
|
Seminar medijskih trendov Sempl je uveljavljen mednarodni izobraževalni dogodek in osrednja prireditev na področju medijske in komunikacijske stroke v regiji. 
predstavitev filma Skreč Attack, scratch session, beatboxing, street art in še in še 