  |
Denise Chalem: Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje |
 |
|
Kaj: Drama Kdaj: pet, 23.5.
ob 20.00 do
Kje: MGL - mala scena, Ljubljana
|
Kratka vsebina:
Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje je pretresljiva, a tudi topla in humorna drama iz sveta, katerega izkrivljeno podobo poznamo le iz časopisnih kronik in od katerega vse preveč radi odvračamo pogled. Dominique preživlja v zaporu že sedmo leto, ko se ji v celici pridruži Caroline. Ženski, ki prihajata iz povsem različnih družbenih okolij, sta prisiljeni deliti teh nekaj kvadratnih metrov. Z minevanjem časa pa se začne spreminjati tudi njun odnos. Od skoraj popolnega ignoriranja in ravnodušnosti preko odpora in sovražnosti sčasoma preraste v naklonjenost in solidarnost ter nenazadnje prijateljstvo. Po drobcih pa se razkrivata tudi njuni življenjski zgodbi
Ozadje:
Drzna je že tema, ki se je avtorica loteva: dogajanje je postavljeno v ženski zapor, sicer dokaj moderno urejen (hladilnik, televizor, delavnice
), pa še vseeno zapor, kjer je človek oropan tistega najpomembnejšega - človeškega dostojanstva - in postane številka. Drama nikakor ni dokumentarno podajanje dogodkov v zaporu, temveč se posveča notranjemu doživljanju dveh zapornic in se osredotoča na njun odnos. Dramska napetost raste iz nasprotij med njima, priča smo mrzličnemu iskanju znosnega načina sobivanja. Nagon jima veleva, da si je treba izdelati strategijo, ki jima bo omogočila preživetje. Celotna drama je kot sestavljanka: z vztrajnim polaganjem drobnih koščkov sestavljamo njuna značaja in njuni življenjski zgodbi. Kot igralka se Denise Chalem mogoče bolj kakor marsikateri drug dramatik zaveda govorice telesa, zato so predvsem v prvem delu replike kratke, didaskalije pa obsežne in zato dostikrat, če povzamemo po enem od francoskih kritikov, "maske padajo brez besed". Ko pa se razvije dialog, je v svoji natančnosti in jasnosti mestoma srhljiv, zato pa drugje nič manj živahen in iskriv ter okoliščinam navkljub osupljivo duhovit.
Razmere v tem ženskem zaporu se na prvi pogled ne zdijo tako nasilne in brezupne kot ponavadi prikazujejo to filmi in nadaljevanke, ki tematizirajo moške zapore. Nasilje paznic nad jetnicami in nasilništvo med samimi zapornicami se manifestira na drugačen, bolj subtilen in morebiti tudi bolj boleč način. Drama spregovori o tem, kakšno domotožje preganja matere, ki so doma pustile otroke, kako spolno nasilje zaznamuje ženske, kako ženske obračunavajo druga z drugo in kako se, vsemu hudemu navkljub, lahko spočne prijateljstvo.
O avtorici:
Francozinja Denise Chalem je vsestranska gledališka ustvarjalka - dramatičarka, režiserka in igralka. Rojena je bila leta 1952 v Kairu in je zgodnja otroška leta preživela v Egiptu. Zaljubljena v pisano in govorjeno besedo se je odločila za študij književnosti in teatrologije, po diplomi najprej leto dni obiskovala šolo za dramsko umetnost Roberta Hosseina v Reimsu, nato pa med letoma 1974 in 1977 pariški Conservatoire National Supérieur d'Art Dramatique.
Iz želje po pisanju, združene s kopico dragocenih spominov in prekipevajočo domišljijo, je leta 1980 nastala njena prva drama z naslovom A cinquante ans elle découvrait la mer. Drama je bila še istega leta uprizorjena v Petit Odéonu (v eni od vlog je nastopila tudi avtorica), doživela pa je tudi dve knjižni izdaji. Uprizoritev je doživela izjemen uspeh in je avtorici leta 1981 prinesla nagrado za mlade talente, ki jo podeljuje Société des acteurs et compositeurs dramatiques.
Sledile so številne drame: že leta 1981 La Nuit de cristal (zanjo je dramatičarka prejela nagrado Fondation de la Vocation Bleustein-Blanchet, prevedena pa je bila tudi v nemščino), leta 1986 Selon toute ressemblance (uprizoritev je avtorica sama režirala) in istega leta še Couki et Louki sont sur un bateau (predloga je letos doživela filmsko upodobitev). Nekatere uprizoritve je avtorica sama režirala, v nekaterih pa tudi igrala. Skoraj vsa njena gledališka dela so izšla v knjižni obliki. Napisala je več scenarijev za televizijo, med drugimi leta 1994 za Le Temps arreté, odmeven film o Coco Chanel in Paulu Morandu. Leta 1990 je prejela Arlettyjino nagrado za celoten dramski opus.
Kot igralka je sodelovala s številnimi francoskimi in tujimi režiserji tako v gledališču kot pri filmu in na televiziji. Blestela je v gledaliških uprizoritvah, kot so Labicheva Si jamais je te pince, Beaumarchaisova Figarova svatba, Marivauxova La Double Inconstance (za vlogo v tej uprizoritvi je bila nominirana za ugledno Molierovo nagrado). Igrala je v mnogih filmih in televizijskih nadaljevankah: med drugim v Hugojevih Nesrečnikih, v filmu Camille Claudel s soigralcema Gérardom Depardieujem in Isabelle Adjani, v filmu Total Eclipse (Popolni mrk). K pisanju drame Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje je Denise Chalem spodbudil resnični dogodek: njenega sodelavca iz tehničnega sektorja gledališča so po krivem obsodili na nekajmesečno zaporno kazen. Drama je bila napisana v letu 2003 in bila istega leta, še pred uprizoritvijo v Franciji, prevedena v nemščino in uprizorjena kot odrsko branje najprej v Theatru Maxim Gorki v Berlinu, potem pa v okviru Dnevov francoskega gledališča še na Dunaju. Jeseni 2004 je v Franciji izšla v knjižni obliki, premiero pa je doživela novembra 2004 v Parizu v Théâtru du Rond-Point v avtoričini režiji.
Uprizoritev, ki je takoj navdušila občinstvo in vzbudila pozornost strokovne javnosti, je leta 2005 prejela dve Molierovi nagradi, in sicer za najboljšo uprizoritev francoskega besedila in za najboljšo žensko vlogo (prejela jo je Christine Murillo za vlogo Dominique). Odigranih je bilo izjemno število ponovitev. Zaradi obveznosti ene od igralk je kasneje vlogo Caroline suvereno prevzela kar avtorica in režiserka sama ter tako ponovno potrdila svojo gledališko vsestranskost.
Predstava traja 1 uro in 45 minut in nima odmora.
|
|
 
 |
Oglašujte na Napovedniku! |
 |
|
Najbolj bran slovenski napovednik - več kot 80.000 uporabnikov!
Več informacij  |

Obiščite: Filmofil.com - Brezplačna revija za ljubitelje filma
|