Balaševića verjetno ni potrebno posebej predstavljati, saj je eden najbolj znanih kantavtorjev na bivšem jugoslovanskem prostoru, ki ob svojih koncertih polni dvorane, da ne omenjamo tega, da so njegovi koncerti takoj razprodani.
ÐorĂe Balašević je poet, glasbenik, humorist, komentator, pripovedovalec zgodb in âœverjetno največji živeči antropologâ, kot ga je pred leti opisal asistent antropologije na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Sam je o svojem življenju zapisal:
Ime mi je ÐorĂe Balašević... prijatelji me v glavnem kličejo Ðole... rojen sem leta 1953, v Novem Sadu, v mestu, skozi katerega teče DonavaâŚ, formalno v Evropi...
Hodil sem v gimnazijo, ampak nisem maturiral. Študiral sem geografijo, ampak nisem diplomiral...
Vojaško obveznost sem opravil v celoti, nisem kaznovan, niti kazensko preganjan in nisem bil član Zveze komunistov.
Prejel sem največja družbena priznanja, od katerih nimam nobene koristi.
Posnel sem mnogo plošč: "Bog daj, da se pozlatijo...!"
Profesionalno sem uspešen, hvala za vprašanje, in eden od uspehov je moja zadnja jugoslovanska turneja, v maju 1990.
Zadnja jugoslovanska, ne moja...
Komaj čakam, da vidim, kdo bo naslednji napolnil Skopje, Niš, Beograd, Sarajevo, Zagreb in Split.
Pred navalom narodne glasbe sem se umaknil v utrjene gradoveâŚ
Srečno sem poročen z Olivero in sem ponosen oče dveh lepih hčerk in sinaâŚ
In konecâŚ
Tisti ki me imajo radi po glasbeni strani, vedo dosti o meniâŚ

Aleksandar Dujin
Kaj je o "Duji" rekel ÐorĂe Balašević:
Duja je pianist, aranžer, producent in po horoskopu lev⌠V jazz krogih je znan že iz časov "Meta sekcije", skupine " Californija", dela z novosadskim big-bendom. Na Dunaju, kjer je končal "jazz-konservatorij", je izdal več zgoščenk, zadnjo s skupino "ADO-ADO", v avstrijskih krogih kultno skupinoâŚ
Prvič sva se srečala na "novosadskem poletju 77" in usoda je hotela, da na "tribuni mladih" skupaj nastopava, on z oktetom svojih gimnazijcev, jaz pa s skupino "Žetva", ko smo prvič zapeli legendarni "Razdeljak".
Nisva se poznala, jaz sem (normalno) gledal skozi tega "klinca" in ko ga je Caki čez nekaj časa pripeljal v prvo in edino zasedbo "Ranog mraza", sem se delal, kot da ga prvič vidim.
Naredil je aranžmaje za "Život je more/Oprosti mi, Catherine", nato pa naju je vojska izmenično onesposobila enega za drugim, a od takrat, ko se je pojavil v Tuzli (v uniformi in s čevapčiči v lepinji), kjer sem gostoval z "Neoplanti", sem na samo enem koncertu (v Novem Sadu, 1992 in še to je opravičeno zaradi višje sile) nastopal brez njega.
Duja drugače dobro igra tenis in "basket" (NBA - novo-bečejski atar). Skupaj sva že neštetokrat ostajala samo proti vsem.
Profesor točno ve kdaj mi, kot jabolko,lahko ponudi dur ali mol. Z njim bi si upal imeti koncert za trop "Tasmanijskih vragov".

Vir: Napovednik.com