OTTETTO (8 nihajev za njegovo visokost)

  • Kaj: Plesna predstava
  • Kdaj: torek, 21.3.2017 od 20.00 do 21.00
  • Kje: Španski borci, Zaloška 61, Ljubljana
  • Prireditelj: Zavod En-Knap
  • Vstopnina: 8/12 eur (študenti, dijaki, upokojenci, brezposelni, osebe s hendikepom)

"Plodno, virtuozno, estetsko in odrsko izjemno učinkovito plesno, glasbeno, likovno in scensko delo." (Radio Slovenija 1)

"Doslej najbolj temeljita in kompleksna predstava /Iztoka Kovača/!" (Delo).

Leta 1923 so 16-minutno kompozicijo Oktet Igorja Stravinskega v Parizu razumeli kot skladateljevo slabo šalo. Na premierno izvedbo, ki jo je dirigiral sam Stravinski, se je občinstvo odzvalo s splošno nejevero in neodobravanjem. Čista strukturalna kompozicija enega najpomembnejših glasbenih imen 20. stoletja, vizionarja, revolucionarja in glasbenega enfanta terribla, je napisana za nenavadno kombinacijo pihal in trobil ter brez vsakršnih čustvenih vsebin ali pripovednih elementov.

"Hladno, prosojno in pikantno kot skrajno suhi šampanjec", kot je glasbo Okteta opisal sam Stravinski, v svoji najnovejši predstavi OTTETTO (8 nihajev za njegovo visokost) koreografsko razstavi, analizira ter nato rekonstruira in vizualizira Iztok Kovač. Eden največjih koreografov pri nas, ki je s svojo značilno estetiko in lastnim plesnim jezikom v 20 letih delovanja pritisnil neizbrisen pečat predvsem v mednarodnem plesnem prostoru, privzame Oktet, kot bi ga Stravinski po naročilu napisal prav za ples.

V OTTETTO tako poleg osmih glasbenikov in dirigentke vključi še pet plesalcev in skupino vizualnih umetnikov. Z različnih zornih kotov raziskuje aktualne odnose vključenih umetnikov do tega izjemnega glasbenega dela. Ob živahnih skupnih sekvencah pomenijo ti različni odzivi razširitev pričakovane izvedbe originalnega dela, ki ima zdaj 8-delno strukturo za 14 izvajalcev.

V odmev glasbenemu jeziku Stravinskega Kovač z mednarodno skupino EnKnapGroup razvije specifičen gibalni vokabular, ki temelji na analizi partiture posameznih inštrumentov v Oktetu, ki ga na odru v živo izvaja zasedba slovenskih glasbenikov ansambla Festine pod vodstvom dirigentke Žive Ploj Peršuh. Ključno vlogo pri prostorski označitvi predstave igrajo vizualni elementi – projekcije, scenografija in svetloba.

V Oktetu, ki je napisan kot klasični sonatni ciklus, je Stravinski nepričakovano uporabil tehnična orodja baročne in klasicistične glasbe. Sodobnejše harmonije in ritmična kompleksnost tako učinkujeta kot potujitveni efekt v razmerju do polifone tehnike in izbrane predromantične oblike ter naznanjata začetek obdobja neoklasicizma v zgodovini glasbe.

Predstava OTTETTO (8 nihajev za njegovo visokost) to 90 let staro glasbeno delo Stravinskega in njegov pomen prerešeta s pogledom ustvarjalcev tega trenutka ter ga prikaže kot še danes relevantnega in aktualnega.

Iz gledališkega lista

"Ples postane matematika, glasba ples, vizualni elementi glasba, koreografija partitura, note plesalci, inštrumenti scenografija ... V mreži vseh teh glasbenih, koreografskih in vizualnih principov, ki težijo k analogiji – k matematični enačbi in strukturi, raje kot h kontrastnosti, ki je privlačnejša in enostavnejša pot – pa se vzpostavljajo odnosi in razmerja med vsemi elementi predstave. Odnos glasbenikov do dela, ki ga izvajajo (in se ogibajo interpretaciji), odnos plesalcev do vizualnih elementov, razmerje dirigentke do glasbenikov, do partiture in plesalcev."

Mirta Zajc

"… Glasbeni substrat za celotni večer je povezan z Oktetom Stravinskega, ki pa v svoji ’originalni’, nepotujeni verziji nastopa le ob koncu, kot nekakšen finale, krona zgodovinskega spomina … Tako glasbeni delež predstave govori z nekakšnim "novim" neoklasicističnim jezikom: tudi Stravinskemu se je mogoče približati trezno, z objektivno, ohlajeno glavo, ohraniti njegove zdaj že zgodovinske metode, a jih hkrati potujiti z jezikom sedanjosti."

Dr. Gregor Pompe

Iz kritik

"Oziraje se na Kovačev razmislek o glasbi in njenem razmerju z gibom je to njegova doslej najbolj temeljita in kompleksna predstava. … Podobno kot je Stravinski morda naslavljal svoje predhodnike, kot se sedanjost lahko sporazumeva s preteklostjo in nemara Iztok Kovač naslavlja ne le ruskega komponista in glasbo nasploh, ampak tudi samega sebe s točke napetosti, na kateri se je njegovo dosedanje delo sprostilo in se s sledmi preteklosti spodvilo v uprizoritveni novum."

Delo – kultura, 30. 10. 2012 (Mojca Kumerdej)

"Zanimivo in kompleksno sodelovanje umetnikov različnih časov in miljejev se izkaže kot plodno, virtuozno, estetsko in odrsko izjemno učinkovito plesno, glasbeno, likovno in scensko delo. V njem so si ustvarjalci … dopustili svobodo vseh mogočih bremen in premestitev pomenov, tako na materialni kot na miselni ravni. In uspelo jim je."

Radio Slovenija 1, 24. 10. 2012 (Petra Tanko)

"Devetinosemdeset let stara skladba Oktet, ki je v glasbo vpeljala neoklasicizem ter strukturalno razmišljanje, je očitno aktualna še danes. Iztok Kovač je dobrih 16 minut dolgo kompozicijo analiziral, rekonstruiral in vizualiziral v sodelovanju z dirigentko Živo Ploj Peršuh in muzikologom Gregorjem Pompetom, ki je pripravil kompozicijske dopolnitve. Predstava je izziv za vse, še posebej glasbenike in plesalce, ki so morali poleg doslednega izvajanja namenjati pozornost še zahtevnemu oblikovanju medsebojnih odnosov. Ker gre v izhodišču vendarle za plesni projekt, velja kljub celostno gledano dobri izvedbi še dodatno izpostaviti EnKnapGroup."

Pogledi, 14. 11. 2012 (Tina Šrot)

"Koreograf Iztok Kovač je, tako kot smo že vajeni pri njegovih dosedanjih plesnih stvaritvah, študijsko kompleksno in docela multimedijsko pristopil k skladateljevemu Oktetu, ni se zadovoljil le s plesno-glasbenim sožitjem ali celo gradil na kontrapunktih skladbe. Kovač je Oktet Stravinskega enakovredno umestil v odrski prostor, ga materializiral v sodobnih plesnih ter vizualnih praksah, tako da glasbena partitura v njegovi koreografiji postane oprijemljiva, dobesedno vidna in slišna, in je del večplastne umetniške celote. Šestnajstminutno skladbo je Kovač razčlenil in jo plemenitil z odrskimi efekti, glasbenimi variacijami in plesnimi vhodi do te mere, da celotna uprizoritev teče eno celo uro. ... Otteto je možno razumeti tudi kot Kovačev dialog s Stravinskim, kot njegovo preverjanje skladateljeve vizionarske sodobnosti in preizkušanja, koliko je ta skoraj devetdesetletna skladba še aktualna za današnji čas. ... Dobro pripravljen profesionalni plesni ansambel EnKnapGroup pod vadbenim vodstvom plesalke in koreografinje Tanje Skok si je na koncu, tako kot vsi izvajalci te predstave, prav gotovo zaslužil odmevni aplavz prepolnega gledališča."

Paradaplesa.si, 2. 11. 2012 (Daliborka Podboj)

__________________________________

Koncept in koreografija: Iztok Kovač

Ustvarjalci in izvajalci - EnKnapGroup:
Ana Štefanec, Luke Thomas Dunne, Jeffrey Schoenaers, Matea Bilosnić, Gilles Noël

Glasba: Igor Stravinski, Oktet, 1923
Dirigentka: Živa Ploj Peršuh
Glasbeniki - Ansambel Festine
Kompozicijske dopolnitve: Gregor Pompe

Vizualije: Komposter
Oblikovanje svetlobe: Jaka Šimenc
Oblikovanje prostora: Jaka Šimenc, Komposter, Iztok Kovač
Oblikovanje kostumov: Valter Kobal
Izdelava kostumov: Katarina Škaper
Glasbeno svetovanje: Gregor Pompe
Kompozicija Allegro con moto: Komposter
Izbor besedil: Mirta Zajc, Iztok Kovač
Branje besedil: Žiga Golob, Nada Vodušek

Tehnična izvedba: Luka Curk, Omar Ismail, Gal Škrjanec Skaberne

Vodja vaj: Tanja Skok
Celostna podoba: nejaaka
Fotografije: Andrej Lamut, Miha Fras
Izvršna produkcija: Karmen Keržar

Organizatorka gostovanj: Marjeta Lavrič

Produkcija: EN-KNAP
Partner: Društvo ustvarjalcev sodobne slovenske kulture – Delavnica

Predstava je nastala s finančno podporo Mestne občine Ljubljana - oddelka za kulturo ter Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

Vir: Zavod En-Knap, Napovednik.com

Zemljevid

Sorodni dogodki