Stenica

Avtorski projekt po motivih pravljične komedije Stenica Vladimirja Vladimiroviča Majakovskega

Koprodukcija z Mestnim gledališčem Ptuj

Vladimirja Vladimiroviča Majakovskega kot pesnika uvrščamo v polje futurizma. Kot dramatik je v obdobju, ki ga je zaznamovala pripadnost ideji proletarske revolucije, v satirični drami Stenica (1928) obdeloval pojav birokracije in malomeščanstva v takratni družbi.

Kaj se je zgodilo od Majakovskega do danes? Kako se je posameznik, navadni slehernik, mali človek znašel in živel v velikih sistemih preteklosti in kako ga je vrtinec zgodovine peljal naprej, dokler ga ni izpljunil na obalah naše sodobnosti?

Včasih smo hodili s fičotom na morje, dol k našim bratom. Danes pa rezerviramo all inclusive počitnice v najbolj mondenih krajih. Včasih smo hodili čez mejo po kavo in pralni prašek, danes pa lahko na trgovskih policah izbiramo med sto in enim različnim jogurtom. Če bi danes imeli slovar izumrlih besed, bi morda vanj lahko zapisali besede, kot so tovarištvo, solidarnost, skupno.

Majakovski je bil kritičen do hinavščine in pretvarjanja, do filistrskega samoljubja novih malomeščanov, ki so imeli socialistične ideje samo na jeziku. Motila ga je pretirana uniformnost in birokratizacija družbe, ki nima posluha za posameznika.

Ne glede na zgodovinski čas in zemljepisne koordinate se lahko kolektiv hitro spremeni v roj muh, ki se spravi na posameznika ali manjšino, še posebej, če je ta drugačna. Človek je po Nietzscheju most med živaljo in nadčlovekom oziroma čezčlovekom. Nori brzovlak zgodovine pa po tem mostu vozi gor in dol, bolj ali manj oddaljen od živali, od razčlovečenja. 

Vir: Napovednik.com, Prešernovo gledališče Kranj

Naročite se na email listo Prešernovo gledališče Kranj:

Zemljevid