Vokalni 5 in izven


Zbor Slovenske filharmonije

Martina Batič, dirigentka

Janez Podlesek, violina

Tatjana Kaučič, klavir

spored:

Dušan Bavdek:

De bello / Vojna (iz cikla De amore et de bello /Ljubezen in vojna, št. 1)

De amore / Ljubezen  (iz cikla De amore et de bello / Ljubezen in vojna, št. 2)

Aaron Copland: Canticle of freedom / Pesem o svobodi

William Hawley: Flos ut rosa floruit / Lilija in vrtnica cvetita

Johann Sebastian Bach: Chaconne, Partita, št. 2, 1. stavek, BWV 1004

Karlheinz Stockhausen: Chöre für Doris / Zbori za Doris, št. 1/11  

Giovanni Pierluigi da Palestrina: Vergine bella / Devica lepa

Siegfried Strohbach: Sechs Evangelien-Motetten / Šest motetov na teme iz evangelijev

Na prvem koncertu Vokalnega abonmaja v letu 2017 bodo poslušalca nagovarjali zelo različni glasbeni horizonti. Zbor Slovenske filharmonije bo namreč pod vodstvom Martine Batič poleg skladb Dušana Bavdka koncertiral z deli Palestrine, Bacha in Coplanda, toda tudi Stockhausna in Strobacha. Za poslušalca utegne biti posebej zanimivo odkrivanje glasbenega sveta ameriškega skladatelja Williama Palmerja Hawleyja (1950–). Skladatelj se je rodil v družini pesnika in profesorja angleščine, glasbo pa je študiral na Glasbenem kolidžu in na Kalifornijskem institutu umetnosti. Njegovi mentorji so bili bolj ali manj avantgardistično usmerjeni glasbeniki, toda z začetkom samostojne glasbene poti se je Hawley soočil z duhovno in čustveno dediščino zahodne klasične glasbe izpred 20. stoletja, s tehničnimi in konceptualnimi rešitvami modernizma, pa tudi z za časa njegovega zorenja na novo odkritimi vplivi indijskih in vzhodnoazijskih klasičnih oblik. Hawley je začel pisati za instrumentalne zasedbe in je šele sčasoma odkril globino vokalne glasbe a cappella in vokalno-instrumentalne glasbe za različne zasedbe.

Hawleyjeva glasba se danes izvaja v vseh večjih glasbenih metropolah po svetu – v Londonu, Tokiu, Parizu, New Yorku, Berlinu, Salzburgu, Los Angelesu, obeh Amerikah, Aziji ..., skladatelj pa želi zlasti s svojo vokalno ustvarjalnostjo edinstveno "osvetliti" poezijo, ki jo je uglasbil. Med besednimi umetniki, ki so ga pritegnili, je npr. znameniti italijanski pesnik 16. stoletja Torquato Tasso, znan predvsem po svojem epu Gerusalemme Liberata, pa Friedrich Schiller, izmed vodilnih angleških romantikov npr. John Keats ...

Na koncertu bo zazvenela tudi skladba Canticle of Freedom (skomponirana 1955, rev. 1965), ki je zadnje vokalno delo ameriškega "klasika" Aarona Coplanda (1900–1990). Slednji se je v glasbeno zgodovino Novega sveta vgraviral kot eden najuspešnejših skladateljev, ki so zrasli v Ameriki (operna glasba, baleti, orkestralna glasba, skladbe za klavir, komorne sestave in vokal), kot pianist in dirigent. Toda poleg Leonarda Bernsteina, Lea Slezaka in Arthurja Rubinsteina je zagotovo eden najbolj duhovitih piscev o klasični glasbi in glasbenikih ne samo 20. stoletja. Iz tovrstnega opusa je tudi nemalo priostrena primerjava med Beethovnom in Mahlerjem, ki jo je Copland začinil takole: "Razlika med Beethovnom in Mahlerjem je kot razlika med človekom, ki je velik, in tistim, ki se dela, da je velik."

Naj poslušalec uživa v glasbeni sintezi starega in novega, klasičnega in modernega.

Pogovor o sporedu, izvajalcih in skladateljih bo na dan koncerta ob 18.30  v Dvorani Marjana Kozine, Slovenska filharmonija.

Vstopnice:

Blagajna Slovenske filharmonije, Kongresni trg 10, med delavniki od 11. do 13. in od 15. do 17. ure, +386 1 24 10 800, E info@filharmonija.si,

Zunanje povezave:filharmonija.kupikarto.si

Vir: Slovenska filharmonija, Napovednik.com

Naročite se na email listo Slovenska filharmonija:

Zemljevid