150 let Dramatičnega društva v Ljubljani

V Narodni in univerzitetni knjižnici je do konca januarja 2017 na ogled tematska razstava Béseda dá besedo in igro. 24. aprila 2017 bo namreč minilo150 let od ustanovitve Dramatičnega društva v Ljubljani, ki je pomenilo začetek kontinuiranega profesionalnega delovanja slovenskega gledališča.

Vabimo vas na
: Simpozij ob razstavi
(v četrtek, 26. januarja 2017, ob 10.30)(program simpozija:
10:45 Pozdravni nagovor ravnateljice Narodne in univerzitetne knjižnice Martine Rozman Salobir
11:00 izr. prof. dr. Urška Perenič: Od čitalniškega "razveseljevanja" do Dramatičnega društva: Obrobja na obnebju slovenske književne zgodovine? (FF UL, Oddelek za slovenistiko)
11:30 dr. Štefan Vevar: Mejniki v razvoju Dramatičnega društva v Ljubljani (Slovenski gledališki inštitut SLOGI)
12:00 doc. dr. Blaž Lukan: Repertoar Dramatičnega društva v prvem desetletju delovanja vplivi, tendence, učinki (AGRFT UL, Oddelek za dramaturgijo in scenske umetnosti, Katedra za dramaturgijo in zgodovino drame)
12:30 izr. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol: Razvoj slovenske meščanske drame na prelomu stoletja in Dama s kamelijami (FF UL, Oddelek za slovenistiko)
13:30 doc. dr. Aldo Milohnić: Od Dramatičnega društva v Ljubljani do dramatičnih društev po Sloveniji (AGRFT UL, Oddelek za dramaturgijo in scenske umetnosti, Katedra za zgodovino gledališča in radia)
14:00 red. prof. dr. Milena Mileva Blažič: Ivan Hribar in Dramatično društvo, 1867 (PF UL, Oddelek za razredni pouk, Katedra za slovenščino)
14:30 mag. Marijan Rupret: Prešernovska struktura in začetki slovenske zgodovinske drame (Zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov NUK)

: ter na javni vodstvi po razstavi, in sicer
v ponedeljek, 30. januarja 2017, ob 11. in ob 17. uri.

Čitalnice so bile poglavitni prostor razvoja in razširjanja slovenskega jezika ter literature. Bile so glavno zbirališče za narodni napredek in umetniški razvoj. Poročevalci tedanjega časa so predvsem izpostavljali bésede kot začetke razvoja slovenske dramatike.
Program bésed je bil sestavljen iz recitacij in deklamacij ter dramsko-gledaliških točk. Slednje so bile vrhunci čitalniških večerov. Leta 1861 so bile ustanovljene čitalnice v Trstu, Ljubljani, Mariboru in Celju, v naslednjih letih pa tudi po drugih krajih na takratnem slovenskem ozemlju. Ljubljanska Narodna čitalnica je leta 1863 štela okrog 400 članov. V njeno delovanje so bila intenzivno vpeta imena slovenske narodnopolitične srenje: Bleiweis, Costa in Toman. V Ljubljani je Narodna čitalnica od ustanovitve pa do leta 1863 delovala v hotelu Slon. Novo domovanje so uredili v Souvanovi hiši nasproti Kazine. Kot soustanovitelj Narodne čitalnice in njen odbornik je Fr. K. Souvan del svoje hiše prezidal in uredil za čitalniške prostore. Souvanova hiša na Šelenburgovi ulici, današnji Slovenski cesti, je bila do leta 1892 glavno zbirališče slovenskega kulturnega kroga.

Z razstavo tudi častimo leta 1867 ustanovljeno Dramatičnio društvo v Ljubljani (nastalo je znotraj Narodne čitalnice).
Namen društva je bila profesionalizacija oz. odmik od gledališkega diletantizma čitalništva. Stremeli so k uprizarjanju umetniško zahtevnejše tako domače kot tuje dramatike. Dramatično društvo je posvečalo več pozornosti sami dramatiki kot njeni uprizoritvi, saj takrat Slovenci še nismo imeli dramskih tekstov v slovenskem jeziku. Že leta 1868 je začela izhajati zbirka Slovenska Talija, ki je izdala 117 dramskih tekstov, večinoma poslovenjenih iz nemščine in francoščine, nekaj od njih pa celo izvirnih slovenskih dramskih besedil. Prvo predstavo so uprizorili oktobra leta 1867. Med ustanovitelji so bili F. Levstik, P. Graselli, J. Stare, izjemno pomemben pa je bil tudi Josip Nolli, ki je režiral, igral, napisal priročnik, bil tajnik društva itd. Pomembno vlogo pri razvoju profesionalizacije nosi Ignacij Borštnik, ki je v igro vpeljal realistično maniro. Namen društva je bil položiti temelj narodnemu gledališču, sanje pa so se uresničile, ko so svoj teater leta 1892 odprli v stavbi današnje opere. Ob ustanovitvi je društvo štelo 168 članov. Ljubljani je leta 1889 sledilo idrijsko Dramatično društvo, šele v  začetku 19. stoletja pa še Trst, Maribor, Celje in kot podružnica mariborskega Dramatičnega društva še Ptuj.
Razstavo so pripravile Mojca Ševnik (NUK), Manja Gatalo (NUK) in dr. Urška Perenič (FF- Oddelek za slovenistiko).

Razstava je postavljena v Razstavni dvorani NUK, v glavnem preddverju pred Veliko čitalnico NUK, v Plečnikovem hodniku in v Kavarni NUK.

 

Vir: Narodna in univerzitetna knjižnica, Napovednik.com

Naročite se na email listo Narodna in univerzitetna knjižnica:

Zemljevid