Ob odprtju razstave se bodo zvrstile tri predstavitve. Osvetlile bodo digitalno življenje v kibernetičnem prostoru, ki se lahko konča tudi z izbrisom podatkov, pozabo ali smrtjo spletne identitete. Igo...r Štromajer bo predstavil povode za projekt Izbris (Expunction) in problem arhiviranja spletnih umetniških del. Z vprašanjem trdoživosti spletne identitete na socialnih omrežjih se bo ukvarjal gostujoči umetnik Gordan Savičić, ki je v okviru projekta Web 2. 0 Suicide Machine uporabnikom socialnega omrežja omogočil izbris celotnega profila, da bi jim zagotovil pravico do zasebnosti in svobodno upravljanje z digitalnega življenja. Ida Hiršenfelder pa se bo ukvarjala z digitalno smrtjo kot politično in estetsko izjavo v umetniških delih, ter z idejo večnosti spletnega življenja kot absurdno željo, da bi arhivirali vse, kar obstaja.

www.aksioma.org/make_love_not_art

Igor Štromajer
Make Love, Not Art.*
* Jebeš umetnost.

Razstava Igorja Štromajerja se osredotoča na projekt Izbris (Expunction). Štromajer, v slovenskem in svetovnem merilu eden od začetnikov medmrežne umetnosti, je med 11. majem in 16. junijem 2011 izvedel ritualno brisanje svojih klasičnih medmrežnih projektov, nastalih med leti 1996 in 2007. Vsak dan je izbrisal en spletni umetniški projekt, ga trajno odstranil s svojega strežnika, tako da projekti niso več na voljo na spletnem strežniku Virtualne baze Intima. V celoti je izbrisal 37 medmrežnih umetniških projektov, kar skupaj znese 3288 datotek, oziroma 101 MB. Dokumentacija izbrisa in celotnega projekta je na voljo na spletnem naslovu www.intima.org/expunction.

Projekt Izbris postavlja vprašanja časovnosti, trajanja in razpoložljivosti medmrežnih umetniških projektov (t.i. "net art"), ki se spreminjajo in počasi, a vztrajno izgubljajo svojo funkcionalnost ter s tem tudi vsebine. Štromajerjevo osnovno vodilo pri projektu je bilo, da umetnost lahko tisti, ki jo ustvarja, programira in sestavlja, lahko tudi deprogramira, dekonstruira, briše. Ne gre za nasilno oziroma destruktivno dejanje, ampak za upoštevanje naravnega ritma: rojstva, življenja, smrti, ki se ciklično ponavlja in oscilira v naravnih amplitudah. Štromajer je izbrisal zgodovino, tudi svojo osebno, intimno zgodovino, saj verjame, da je spomin tukaj zato, da vara, da nas prevara, ne pa zato, da bi nam naslikal in opisal preteklost. Spomin, ki vara, z lahkim srcem izbrišemo, saj ne predstavlja realne slike preteklosti, o kateri govori, ampak zmeraj zgolj varljivo, potvorjeno sliko. Zato izbrisana umetniška dela ali njihovi preostali fragmenti, ki se jih zaradi razpršenosti in fragmentiranosti svetovnega spleta ne da več izbrisati, ko so enkrat javno objavljeni, o svojih originalih (originalnih umetniških delih) povedo veliko več, kot pa originali sami.


Igor Štromajer (Virtualna baza Intima - www.intima.org) je medmrežni umetnik, intimni mobilni komunikator in virtualni performer z udeležbo na najrazličnejših razstavah in festivalih doma in v tujini. Opus Virtualne baze Intima zajema več kot petdeset projektov, ki so bili razstavljeni na več kot stotih razstavah v petinštiridesetih državah. Štromajer je za svoje delo prejel več nagrad (Moskva, Hamburg, Dresden, Belfort, Madrid), njegovi projekte pa, preko odkupov, v svojih stalnih zbirkah hranijo vrhunske umetnostne institucije (med drugimi Le Centre national d'art et de Culture Georges Pompidou - Musee national d'art moderne v Parizu, Museo Nacional Centro de Arte Reina Sofia v Madridu, Computerfinearts Gallery - net and media art collection v New Yorku, Hamburger Kunsthalle v Hamburgu, Moderna galerija v Ljubljani in Umetnostna galerija v Mariboru). Kot gostujoči umetnik predava na univerzah in inštitutih za sodobno umetnost v Evropi, ZDA in Kanadi.

Gordan Savičić je diplomiral iz digitalne umetnosti in novih medijev na Univerzi za uporabno umetnost na Dunaju in magistriral na Inštitutu Piet Zwart. Pri umetniških projektih pogosto sodeluje z drugimi umetniki v številnih državah, kot so Avstrija, Hrvaška, Nemčija, Srbija, Švica, Francija in VB. Web 2.0 suicidemachine je nastal v okviru medijskega, hack kooperativa moddr_ iz Rotterdama.

Ida Hiršenfelder je kritičarka za sodobno umetnost, asistentka video programov in Postaje DIVA (Digitalni video arhiv) pri SCCA, Zavodu za sodobno umetnost – Ljubljana. Redno sodeluje z LJUDMILO – ljubljana digital media lab in Aksiomo – Zavodom za sodobno umetnost. Tekste objavlja na Radiu Študent in v časopisu Dnevnik. Občasno piše za razstavne kataloge.

Produkcija: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2012
www.aksioma.org

Umetniški vodja: Janez Janša
Izvršna producentka: Marcela Okretič
Asistentka produkcije: Sonja Grdina
Odnosi z javnostjo: Mojca Zupanič
Tehnični vodja: Valter Udovičić

Zahvala: Robert Sakrowski, Brane Zorman

Program zavoda Aksioma podpirata Ministrstvo za kulturo RS in MOL- Oddelek za kulturo.
Sponzor: Datacenter d.o.o.

Kontakt:
Mojca Zupanič, 041 924 515, mojca.zupanic1@gmail.com
Marcela Okretič, 041 250 830, aksioma4@siol.net
Aksioma - Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana
Neubergerjeva 25, 1000 Ljubljana, Slovenija
www.aksioma.org

Vir: Aksioma, Napovednik.com