Vsi drugi se imenujejo Ali (Angst essen Seele auf)

R.W. Fassbinder, ZRN, 1973, 35mm, 1.37, b arvni, 93', svp

Siva metropola, za četek sedemdesetih, "zlata leta" ekonomskih migracij v Zvezno republiko Ne mčijo. Emmi (Brigitte Mira), šestdesetletna vdova in poklicna snažilka, n ekega deževnega večera po naključju zaide v "gastarbajtarski" lokal in se z aplete v strastno romanco z Maročanom Alijem (El Hedi Ben Salem).

Aliju je v resnici sicer ime drugače, vendar v Nemčiji vse druge delavce iz njegove dežele imenujejo Ali. Ljubezenska idila kmalu naleti na brutalno in, zdi se, nepremostljivo nasprotovanje okolice. Emmi prestaja mučno šikaniranje sodelavk, sosed in ostalih someščanov\; ogorčeni so zlasti (sicer že odras li in odseljeni) otroci zaljubljene vdove. Bolj kot dejstvo, da je Ali mno go mlajši od Emmi, jih moti njegovo poreklo in socialni položaj gastarbajt erja. S filmom Vsi drugi se imenujejo Ali se Fassbinder na najbolj nazoren način pokloni svojemu velikemu vzorniku Douglasu Sirku, saj gre za skoraj dobesedno priredbo Sirkove klasike Vse, kar dovoli nebo. Fassbinderjev pre sežek nato tiči v križanju tradicionalnih konvencij hollywoodske melodrame z modernistično estetiko in umeščenostjo na skrajni družbeni rob, kjer sol idarnost med ponižanimi in deklasiranimi ni samoumeven romantičen mit, pač pa težko izborjena vrednota in praksa. Morda najbolj znamenit in priljublj en Fassbinderjev film vseh časov.

Vir: Napovednik.com, Slovenska kinoteka