Ive Tabar se je prvič predstavil v Galeriji Alkatraz leta 1997 z rentgenskimi posnetki glave različnih individumov, ki jih je umetnik vgradil v okenske okvirje.

Tokrat se po petnajstih letih simbolično vrača v Alkatraz ravno na veliki kulturni praznik 8. februarja s pomenljivo razstavo Zelena trava združuje. To so slikovna dela in objekti v katerih je zaobjeta vsa ikonografija umetnikovega doživljanja časa in prostora.

_____________________________________________________________________

Ive Tabar je mednarodno uveljavljen bodyart umetnik, kar pomeni, da svoje "seanse" gradi na prav šokantnih posegih v telo, na odprti sceni, v galerijah, kot so Kapelica, Moderna galerija v Ljubljani, v Loži v Kopru in v številnih likovnih prostorih nekdanje Jugoslavije in v tujini, v Evropi in ZDA.

Posegi so šokantni zato, ker so domišljeni, "ujeti" v krog izdelane ideje/in tu je Tabar velik mojster/in uresničeni z medicinskim znanjem in poznavanjem odpornosti in zmožnosti telesa. Njegove postavitve so številčne in prav povsod je poleg teorija, domiselnost brez omejitve, ki jo avtor municiozno uresniči v svojih body aktih. Tabar ustvarja tudi, lahko bi rekli "klasična" slikovna dela, kot male miniature in "relijefe", ki učinkujejo s svojim sporočilom na gledalca, in s komentarji, ki jih zagovarja avtor v svojem delu. Vsestranski ustvarjalec, ki v zadnjih letih stopa v ospredje slovenske in mednarodne alternativne scene.

MARIJUANA, MARIJUANA

Zeleno, ki te hočem, zeleno ... (G. Lorca)

Marijuana raste iz Tabarjevega kiparskega objekta in preplavlja dno in površino pod okvirjem: lističi dišeče trave, ki objemajo ukrivljeni pribor: simbolne vilice in žličke, podgano s čevljem v Križanju, ki nosijo pomen in vsebino v kmalu izpovedani, a še neznani ustvarjalčevi razlagi in "nevidnih" komentarjih, skritih v odnosih med postavljenim predmetom; predmetnostjo, ki sama zase ne pove ničesar, razen prav tega, kar je prikrito, skrito v zdravilni "pneumi" listja, ki obnavlja našo vest, zavest in nezavedno misel in osmišlja bitje - zoon politikon - v osebnih, družbenih in "kozmičnih" prostorih stvarstva. Dialegesthai en pharmakon: razgovor - dialog - razlaga je zdravilo, kot pravi grški filozof. V marijuani je zdravilno seme, "semeion mega", tj. "veliko znamenje" prihodov in odhodov, znak - znamenje - telesne in duhovne odrešitve, v jasnosti, razločnosti prividov; in somnabulnost kot "stordimento": omamljenost in oglušitev, ki prinaša čisto misel in prerojenje z ozdravljanjem telesa. Telo - telesnost kot snov marijuane je torej tisto, kar Ive Tabar vnaša v kiparsko tkanje, da ga "zastavi" in predstavi našemu pogledu, duši in ožilju, ki obdaja mišico srca: pneumatičnost njegovega utripa v dnevnonočnem trajanju časovne ure, ki odbija zvok v večnosti, s sekundnimi kazalci.

(Andrej Medved, muzejski svetnik Obalnih galerij Piran)

Vir: Galerija Alkatraz, Napovednik.com