V obdobju 60-ih in 70-ih let prejšnjega stoletja je slovenska arhitekturna praksa doživela zanimiv in edinstven razcvet, ki so mu botrovali različni faktorji: ekonomska rast, potreba po poslovnih in stanovanjskih prostorih, posebni profesionalni odnosi med arhitekti in gradbenimi podjetji. Arhitekti, kot so Milan Mihelič, Savin Sever, Stanko Kristl, Oton Jugovec, Miloš Bonča in ne nazadnje Edvard Ravnikar, so v tem obdobju zgradili podobo sodobnih mest s hitrostjo, s katero se slovenski urbani prostor do tedaj še ni soočil. Posebej zanimiv je odnos med strokovno pripravljenostjo arhitektov, da nadzorujejo vsa merila arhitekturnega projekta, in kakovostjo gradbenih podjetij, ki so objekte realizirali. Montažna gradnja, kompleksne betonske konstrukcije, nove gradbene tehnologije (kot npr. prednapeti beton ali jeklene konstrukcije) predstavljajo tematike, s katerimi se je takratna slovenska arhitektura − tradicionalno strukturirana na nizko-tehnološkem, obrtniškem nivoju − soočala prvič.
Ena od poglavitnih tematik slovenskih avtorjev tega obdobja je konstrukcijski izraz njihovih arhitektur. Konstrukcijski elementi so predstavljali osnovni in v nekaterih primerih tudi ekskluzivni predmet arhitekture. Zgradbe v tem smislu niso bile nikoli zasnovane po določenih stilističnih načelih, temveč so izražale svojo statično iskrenost ali, kot se je reklo tedaj, svojo "brutalnost": njihove konstrukcije so se iz statusa standardiziranih gradbenih in funkcionalnih elementov razvile v "konstrukcijske figure", v statične in obenem skulpturne elemente. Eleganca statičnih elementov − "jedra arhitekture" – tako predstavlja tudi poglavitno formalno vrednost objektov.

Luka Skansi je doktoriral iz zgodovine arhitekture in mest na univerzi IUAV v Benetkah (2006), kjer je danes predavatelj na Fakulteti za arhitekturo. Raziskuje zgodovino arhitekture in je avtor odmevnih študij in esejev o evropski in ruski arhitekturi 20. stoletja. Na Dunaju je l. 2008 kuriral razstavo Meister & Szene, na kateri je predstavil pregled slovenske arhitekture 20. stol. Za zgodovinsko-kritični esej o ruski arhitekturi dvajsetih let 20. st. je l. 2009 priznanje Fundacije Bruno Zevi iz Rima.

VSTOP PROST!

Vir: Umetnostna galerija Maribor, Napovednik.com