Francoski filozof eksistence, dramatik, romanopisec, esejist, scenarist, politični aktivist, življenjepisec, literarni kritik Jean-Paul Sartre (1905–1980) je bil eden vodilnih svetovnih intelektualcev dvajsetega stoletja, predvsem eksistencializma in marksizma. Leta 1964 je dobil Nobelovo nagrado za literaturo, ki jo je prvi v zgodovini prostovoljno zavrnil, z razlago, da bi mu ta nagrada omejila svobodo.

Sam je svojo dramatiko označil kot gledališče situacij. Zanjo pravi: Če je res, da je človek v določeni situaciji prost in da odloča o samem sebi v tej situaciji in glede nanjo, tedaj moramo v gledališču prikazati preproste, človeške situacije in ljudi, ki si v teh situacijah prosto izbirajo svojo usodo … Najbolj pretresljiva stvar, ki jo gledališče lahko pokaže, je človeški značaj, ki se poraja, trenutek izbora, proste odločitve, ki angažira neko moralo in neko celotno življenje. In ker gledališče obstaja samo takrat, kadar ustvarimo enotnost pri vseh gledalcih, moramo poiskati tako splošne situacije, da bodo vsem skupne.
Sartrove drame se vedno ukvarjajo s pomembnimi problemi in vprašanji, z vojno, revolucijo, s tiranijo, položajem človeka v svetu. Njegova druga drama Muhe (1943) je adaptacija mita o Elektri in Orestu. Orest se vrne v rodni Argos. Mesto, ki se duši v smeteh in smradu zaradi zločinov preteklosti, nadlegujejo gnusne mesarske muhe, simbol erinij, boginj maščevanja, pa tudi razpadajoče argoške civilizacije. Orest je sin Agamemnona in Klitajmnestre. Materin ljubimec Ajgist je pred petnajstimi leti ubil kralja Agamemnona, zmagovalca trojanske vojne, zasedel prestol, potem pa prebivalcem Argosa vsilil občutek kolektivne krivde za umor. Elektra podžge brata, da maščuje zločin nad očetom ter ubije mater in njenega ljubimca. Ko Orest ubije Ajgista in svojo mater, spozna neomejeno človekovo svobodo. Orest prevzame posledice svojega zločina in reši Argos muh. Tega ne stori samo zato, da bi rešil argoško ljudstvo preteklosti in moralnega suženjstva, temveč tudi zato, da bi s prostovoljnim dejanjem zadostil svojemu občutku za pravico. Obsojen sem na to, da nimam drugega zakona razen svojega. Doseči hoče samo svoje avtentično bivanje brez vsakega zunanjega ali notranjega pritiska. Muhe so drama o osebni in kolektivni svobodi. Sartre jih je napisal v času nacistične okupacije in vichyjskega režima z nedvoumnim sporočilom: treba je likvidirati okupatorja/uzurpatorja (Ajgista) in njegovega domačega kolaboranta (Klitajmnestro). Naša uprizoritev pa dogajanje Sartrovih Muh umešča na prizorišča današnje Slovenije ...

Vir: Napovednik.com, Slovensko ljudsko gledališče Celje