Bogati meščan Argan (Boris Ostan) živi v prepričanju, da je na smrt bolan. V paničnem strahu vse svoje imetje porablja za zdravnike in lekarnarje. Namišljeni bolezni podreja vse okoli sebe, zato je vedno bolj tiranski in vedno bolj sam. Starejšo hčer Angeliko (Tina Potočnik) bi najraje poročil z zdravnikom, mlajšo Luizono (Enya Belak) pa poslal v samostan. Zaupa zgolj soprogi Belini (Tanja Ribič), ki ga na videz podpira, v resnici pa misli samo na denar. Toda Angelika, ki ljubi mladega Kleanta (Žiga Udir), se ne vda kar tako. Na njeni strani sta tudi Arganova predrzna, vendar zvesta in dobronamerna služabnica Toaneta oz. terapevt Toto (Primož Pirnat) ter njegov stvarni brat Berald oz. njegova sestra Beralda (Jette Ostan Vejrup). Bo videz podlegel resnici, se bo sebičnost uklonila čustvu, bo razum premagal strah?



Molière spretno odstre tančico z dveh obsesij, ki vodijo naslovnega junaka Argana v njegovem prizadevanju po varnosti – bolestno kopiči denar in bolestno skrbi za svoje zdravje. To pa sta tudi počeli, okoli katerih se vrti naš sodobni svet. Z vseh strani nas opominjajo, kaj je dobro, da storimo oziroma kupimo, da bomo ostali zdravi. Tako tudi sodobni Argan dobro ve, kaj vse ga lahko doleti in zato nemudoma vlaga svoje premoženje v to, da bi preprečil vse možne bolezni, ki prežijo nanj. Režiser Mile Korun v gledališkem listu uprizoritve njegov lik duhovito označi takole: Argan je "Don Kihot svojega projekta, ki se imenuje zdravje". Ta oznaka pa ni daleč od tega, kar bi lahko rekli za sodobnega človeka – v želji, da bi prehitel bolezen, se loti preventive, ki mu je ponujena na vsakem koraku. Vsak si lahko ustvari svojo lastno ambulanto in svoj kotiček za različne terapije. Tu pa je tudi ost, ki kaže na komercialno plat medicine, ki se je od nastanka teksta v času zdravilstva in zdravnikov na dvoru Ludvika XIV. razrasla do neslutenih razsežnosti.



Molière je na eni od ponovitev krstne uprizoritve svoje zadnje komedije, v kateri je sam igral Argana, doživel bolezenski napad. Predstavo so odigrali do konca, toda avtor besedila, glavni igralec in vodja skupine je kmalu nato umrl. Paradoksalno dejstvo, da je na smrt bolni Molière zasnoval hipohondra, ki skrb za zdravje uprizarja kot samopašno burko, je v času po nastanku besedila zbujalo veliko pozornosti. Vsekakor gre za samosvoje, kompleksno in aktualno delo. Njegov svet je hkrati smešen in srhljiv, saj norčevanje iz človekovih slabosti lucidno pregnete s spraševanji o njegovem bivanju.

Vir: Napovednik.com, MGL - Mestno gledališče ljubljansko