Odprtje razstave bo spremljal muzejski večer, kjer nam bo avtor predstavil začetke obratovanja Siemens-Martinove peči na Jesenicah pred 120. leti, ki so ji na Jesenicah rekli kar martinarna.
Pridobivanje jekla iz starega železa in grodlja (surovega železa) v Siemens-Martinovih pečeh je zelo pocenilo sam postopek. Prva taka peč je sicer delovala na Ravnah, v 80. letih 19, stol., a največ takih peči pa so imeli ravno na Jesenicah.
Razstava je zasnovana tako, da prikazuje čas od začetkov pridobivanja jekla v prvi Siemens-Martinovi peči leta 1890 do zapiranja v letu 1988.
Od postavitve jeklarne gre naprej k predstavitvi same proizvodnje jekla, med vojnama je bila odjemalka tudi vojaška industrija. Nadaljuje s surovinami (grodelj je bil najprej domači, nato iz Škednja pri Trstu, med 1937 in 1940 pa iz jeseniških plavžev. Staro železo so uvažali iz Evrope, ZDA, Afrike).
V nadaljevanju prikazuje martinarje (s še živečimi je avtor navezal stike), delovne pogoje in opremo, kulturno raznolikost (najprej domača delovna sila, nato med 1. svet.vojno delavci s Primorske, 1943 pa zaradi pomankanja delovne sile Podmežaklo odprejo delovno taborišče in pripeljejo več kot 500 delavcev iz Posarja, Francije, Italije, Rusije, Ukrajine, po vojni pridejo tudi iz bivše YU), in njihov standard (zaradi težkega dela so imeli namreč martinarji določene ugodnosti: več mesecev zavarovanja, dodatek na količino izdelanega jekla...)
Razstava se zaključi z zaprtjem martinarne, ko so ta postopek izpodrinili cenejši in sodobnejši in so na Jesenicah postavili novo jeklarno.
Film, ki dopolnjuje razstavo, prikazuje spomine in arhivsko gradivo, zanimivi so tudi posnetki Draga Fona, ki je v kamero ujel delo v martinarni na zadnji dan obratovanja ter nato tudi rušenje opuščenih železarskih obratov.

Vir: Gorenjski muzej, Napovednik.com