V naselju Scampia v severnem predmestju Neaplja danes živi približno osemdeset tisoč prebivalcev. Čeprav je bila v načrtovanem projektu iz osemdesetih let prejšnjega stoletja celotna urbanistično arhitekturna zamisel videti nadvse zanimiva, pa se je dejansko izkazalo, da se je njena uresničitev izjalovila. Danes Scampia ponuja videz degeneracije urbanega življenja; je kraj organiziranega kriminala in tržišče drog. Večina prebivalcev tega urbanega mastodonta pasivno prenaša razmere, v katerih so se po nesreči znašli. Lokalna administracija stori kaj malo ali skoraj nič, da bi se stanje spremenilo na bolje. Ne da bi kogarkoli prizadela, Norma Rossetti na svojih fotografijah prikazuje dramatično realnost te urbane četrti, ki ni izključno taka, kakršna je predstavljena v filmu Gomora ali medijih. Rossettijeva si je pridobila zaupanje lokalnih prebivalcev in je njihov vsakdanjik dokumentirala s fotografskimi podobami, ki razkrivajo, da se Scampia bistveno ne razlikuje od podob, ki jih lahko uzremo na vseh koncih sveta in v vseh primestnih naseljih. Z občutljivim fotografskim raziskovanjem je vrnila dostojanstvo prebivalcem tega urbanega naselja, izgubljenega v gozdu administracije, zgrešenega arhitekturnega in urbanističnega načrtovanja ter lokalne mafije.

Želimir Koščević, kustos razstave


Fotografije Norme Rossetti sicer upodabljajo neapeljsko četrt, ki jo omenja Roberto Saviano v svoji knjigi o camorri, a če bi jih videli zgolj kot ilustracijo raziskave novinarja, bi jim delali krivico. Čeprav nekatere podobe sovpadajo s Savianovo pripovedjo, ima ta fotografski projekt drug namen. Norma Rossetti hoče predvsem govoriti o Scampii, o turobnosti mestne krajine, o četrti, prepuščeni sami sebi, brez pravil, pozabljeni od preostale Italije. Scampia je simbol države, ki je na tem območju izgubila vsakršno vlogo. Norma Rossetti pa hoče razkriti prav to zapuščenost. Te teme jo namreč zadevajo še toliko bolj, ker se je rodila blizu Neaplja in ne more ostati brezbrižna do usode južne Italije. /…/

/…/ fotografski projekt dokumentira raznovrstnost usod in ravnanj: ulice, zaznamovane s pomanjkanjem, obstajajo sočasno z neokusno kičastim pohištvom. Nasilno vedênje se meša s čustvenimi izrazi; ponos in odločnost se spopadata z dvomom, odrekanjem ali s sprijaznjenostjo.
Tako kakor si Roberto Saviano želi, da bi ga nehali spraševati o njegovem položaju preganjanca in bi namenili več pozornosti njegovim pisateljskim projektom, tako Norma Rossetti upa, da bo njene podobe javnost obravnavala neodvisno od stereotipne predstave o Neaplju, ki jo je okrepil "sindrom Gomora". /…/

Gabriel Bauret,
Portret zapuščenega mesta, katalog ob razstavi v Italijanskem inštitutu za kulturo v Parizu, 2009 (odlomek)


Odprtje razstave bo v četrtek, 12. januarja 2012, ob 20. uri. Razstava bo na ogled do 15. marca 2012, galerija pa je odprta vsak delavnik od 8. do 18. ure.


Selektor in organizator razstave je Emzin, Zavod za kreativno produkcijo, Metelkova ulica 6, Ljubljana, kontaktna oseba: Jasna Rackov, telefon: 01 430 35 44, 031 685 067. Razstava je nastala v sodelovanju s Foto galerijo Lang iz Samobora. Posebna zahvala za pomoč pri izvedbi gre Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, Oddelku za kulturo Mestne občine Ljubljana in Italijanskemu inštitutu za kulturo v Sloveniji.

Zahvaljujemo se vam za pomoč pri obveščanju in vas hkrati vljudno vabimo na odprtje razstave v NLB Galeriji Avla v četrtek, 12. januarja 2012, ob 20. uri.

Vir: Emzin, Napovednik.com