Kustos razstave: mag.Vid Lenard; strokovni sodelavec projekta: prof. dr. Peter Krečič, Univerza na Primorskem

Največ pomembnih slovenskih primorskih slikarjev je delovalo in še deluje v Trstu, ki je po drugi svetovni vojni postal pravo politično in kulturno središče slovenske skupnosti v Italiji. Svoj umetniški jezik so tržaški umetniki razvili na tradiciji slovenskega modernizma in avantgarde pa tudi ob stikih z italijanskimi umetniki in zahodno kulturo.

Življenje v obmorskem mestu s kraško ter istrsko pokrajino v zaledju pa je neredko zaznamovalo tematiko njihovih del. V takšnem ozračju je bilo tržaškim umetnikom lažje končati obdobje figurativnega realizma ter hkrati opogumiti mlajše generacije likovnih umetnikov v Sloveniji za odprtost do sočasnih pobud moderne umetnosti v svetu.

Pojem slovenski tržaški slikarji je širšemu slovenskemu občinstvu postal znan v času Svobodnega tržaškega ozemlja (1947–1953). Milko Bambič (1905–1991), Jože Cesar (1907–980), Avgust Černigoj (1898–1985), Bogdan Grom (1918), Robert Hlavaty (1897–1982), Avrelij Lukežič (1912–1980), Lojze Spacal (1907–2000) in Rudolf Saksida (1913–1985) so v skladu s sodobnimi likovnimi naziranji sledili strogo začrtani viziji: težili so k oblikovni dorečenosti, ki se kaže v čvrsto zajetih predmetih in pregledni likovni zgradbi, ter k preprostemu, neprisiljenemu izražanju, včasih že blizu čistemu slikarstvu.

Vir: Napovednik.com, Cankarjev dom