Katarina je mlada poročena ženska, ujeta v mrzlo hišo neusmiljene tašče, bogate trgovke Kabanovke, ki v strahovladju gospoduje mladi trojki: snahi Katarini, radoživi hčerki Barbari in mevžastemu sinu Tihonu, ki mu žena Katarina predstavlja le nekakšno nujno zlo in ki si od matere in žensk v hiši najraje oddahne ob steklenici vodke. V mestecu ob Volgi prebiva tudi Moskovčan Boris Grigorjevič, čigar finančna usoda je na milost in nemilost prepuščena hitri jezi strica, uglednega trgovca Dikoja. Med Katarino in Borisom v nekaj brezbesednih srečanjih na promenadi zaplameni prepovedana ljubezen. Katarino grabi neznosna slaba vest, Barbara jo prepričuje, naj zgrabi priložnost za srečo, urar Kuligin ustvarja perpetuum mobile, nad Volgo se zbira nevihta, napol blazna starka pa vsem skupaj napoveduje žalosten konec. Ko se Tihon za dva tedna odpravi v Moskvo, je Katarinina krepost na preizkušnji.



Ruski dramatik Aleksander Nikolajevič Ostrovski se je najprej poskusil v pisanju komedij, v katerih je smešil predstavnike nekultiviranega, samozadovoljnega razreda trgovcev, ki ga portretira tudi v Nevihti. Kasneje se je z oblastjo pobotal, se preusmeril v zgodovinske drame in živel pod okriljem carja Aleksandra III. Ustanovil je moskovski Mali teater in bil pred smrtjo imenovan za umetniškega vodjo vseh državnih moskovskih gledališč. Umrl je zaradi infarkta med prevajanjem Shakespearjeve tragedije Antonij in Kleopatra.



Nevihta je bila maja 1951 v režiji Marije Nablocke uprizorjena kot prva predstava na novo ustanovljenega ljubljanskega poklicnega gledališča, MGL, in v jubilejni sezoni smo ji (tudi) iz tega razloga sklenili znova vdahniti življenje.

Vir: Napovednik.com, MGL - Mestno gledališče ljubljansko