...je hermetično okolje umetniških vizualnih artefaktov, lahko bi rekli tudi, da je njihov pravi ali prvi dom. Prostor, ki ga je soustvarjala institucija umetnosti je danes do te mere odtujen od ljudi, da se nekateri niti ne upajo prestopiti njen prag. Umetnost pa ne bi smela biti samozadostna, še manj pa, da postane rutinsko delo udeležencev nekega umetniškega dogodka. Virtualni prostor svetovnega spleta je simulirano okolje, prilagojeno potrebam človeka, ki v današnji hitri in površinski konzumaciji podob potrebuje hitri dostop do vizualnih senzacij. Prav tako je tudi nevtralen teren, kajti za razliko od galerije ne zahteva fizičen vstop v galerijo in ne ogroža naš osebni prostor. Zato splet postaja najbolj dosegljiv in razširjen medij sploh.
Avtor svoje motive črpa ravno iz spleta, vendar jih povezuje na slikarsko platno. Pri svojih slikah uporablja podobne strategije kot mediji: trganje podobe - informacije iz njenega prvotnega konteksta, režiranje lažnih dogodkov in ustvarjanje lepega sveta, za katerim je skrita neznana grožnja. Osrednji motivi slik se vrtijo okoli otrok, naših zanamcev, ki jih že danes zapiramo v sterilna okolja "tehnološke kapsule", ljudem ponujamo sintetično hrano in farmacevtske strupe, življenje je strogo sistematizirano, shematizirano in hladno podrejeno funkciji državnih aparatov in globalnih koorporacij. Človeštvo se nahaja v izredno občutljivem zgodovinskem momentu, ko je na voljo nešteto informaciji, večina je potvorjenih in odvzetih iz svojega konteksta, strah, ki se s temi informacijami formira, pa je bistveni element kontrole množic. Slike Uroša Weinbergerja, s plastenjem nenavadnih podob, opozarjajo in spodbujajo alternativne interpretacije družbene resničnost.
Ni naključje, da se slike iz ciklov Human Error, Control – Delete in Info vs. Info zopet vračajo v prostor spleta preko virtualne galerije www.galerijacerne.si/virtualna-razstava družinskega podjetja Studia Černe. Tako se skupaj z "belo kocko" selijo v digitalni svet. Weinbergerja tu zanima preobrat, ki se zgodi, ko se te podobe zopet vračajo v prostor spleta, od koder so prišle. Podobe slik teh treh ciklov so tokrat izpostavljene že tretji transformaciji, saj so bile podobe iz fizičnega okolja v obliki dokumentarne fotografije najprej selekcionirane in prenešene na splet, nato pa so bile izbrane s spleta, nadalje dekonstruirane na fizičen nosilec in na novo konstruirane in reintepretirane kot klasična slika. Sedaj pa se digitalizirane slike dematerializirajo in naselijo v belo virtualno galerijo.

Vir: Studio Černe, Napovednik.com