vsebina
Ljudje se zastrupljajo z gensko spremenjeno hrano, dvomljivim mesom, koruzo, mlečnimi izdelki itd., sploh v ZDA, kjer je živilska industrija skoraj v celoti pod nadzorom velikih korporacij. Ker slednje prehranjevanje jemljejo kot posel, temu podrejajo kakovost proizvedene hrane, ki vse redkeje raste v naravi in je vse pogosteje pridelana v tovarnah. Kaj ljudje jedo in zakaj, razkriva dokumentarec Roberta Kennerja. Kljub pesimističnim vizijam ponuja žarek svetlobe v obliki pristnih (čeprav maloštevilnih) kmetovalcev ("Naše krave jedo pravo travo"), ki ne pridelujejo le zdrave hrane, temveč jim jo je v zadnjih letih celo uspelo prodati nekaterim največjim trgovskim verigam.

iz prve roke
"Srečal sem živinorejca in povedal mi je, da smo se včasih bali Sovjetske zveze. Mislili smo, da smo veliko boljši od nje, saj je bilo pri nas hrano mogoče kupiti v številnih trgovinah. Bilo je veliko izbire. Menili smo, da bi nas prevzem tuje sile prisilil v nakup določene stvari od določenega podjetja, kar ni v skladu z ameriško miselnostjo. Če se zdaj ozremo okoli sebe, ugotovimo, da živilsko industrijo obvladujeta podjetje ali dve. Postali smo tisto, česar smo se najbolj bali."
Robert Kenner, režiser

portret režiserja
Robert Kenner je od leta 1971 dejaven ameriški filmski in televizijski scenarist, producent in režiser. Vso njegovo kariero je zaznamovalo ukvarjanje z občutljivimi temami ameriške sodobnosti, ki bi jih prevladujoči medijski diskurz najraje pometel pod preprogo. Njegove filme zaznamuje strastno iskanje resnice pod plastmi klišejev in laži, ki jih servira prej omenjeni diskurz. S filmom Hrana, d.d. se je ukvarjal celih šest let, preden mu je iz šokantnih razkritij uspelo sestaviti docela verodostojno in vodotesno zgodbo.

kritike filma
"Ljudje morajo biti zelo obupani, da se odločijo za gladovni štrajk. In tu je izziv. Prijateljem recite, da jih vabite na filmski vikend, da bo ta filmski vikend tematski in da boste gledali le dokumentarce o hrani – zelo velika verjetnost je, da boste v ponedeljek vsi na gladovnem štrajku. Hrano boste zavračali. In to v vseh smislih, tudi v tistem najbolj skrajnem: če vam bo kdo hrano le omenil, boste začeli avtomatično bruhati. V šokantnem, ekspozejskem, aktivističnem dokumentarcu Hrana, d.d. slišimo: ‘Industrija noče, da bi vedeli, kaj jemo – če bi vedeli, ne bi več hoteli jesti.’ V povprečnem ameriškem supermarketu je 47.000 različnih produktov, kar pomeni, da imajo ljudje veliko izbiro, toda v resnici izbire sploh nimajo – izbirajo lahko le med produkti, za katere ne vedo, kako so nastali."
Marcel Štefančič, jr., Mladina

"Kennerjev film ne more popolnoma natančno pojasniti, kaj jemo in kaj se dogaja v ‘kuhinji’, iz katere hrana prihaja na police trgovskih verig, vendar pa je dober začetek za razumevanje živilskopredelovalne industrije v Ameriki, ki jo namesto manjših kmetij zadnja leta hrani in zastruplja peščica korporacijskih farm. Z emmyjem nagrajeni televizijski producent in režiser se je dokumentarca lotil v slogu Michaela Moora in problematiko proizvodnje hrane z animacijami, grafi, številkami, intervjuji in skritimi kamerami poskušal približati dovolj nazorno in privlačno, da bi jo lahko razumel vsak gledalec, pri tem pa opustil Moorov senzacionalizem in humor. Pridelovanje in predelovanje živil, ki so tako umetna, da sploh ne poznajo več letnih časov, tako kot ameriško govedo ne pozna več trave, res ni niti malo smešno. Še zlasti ne za starše, ki zaradi zastrupitev z bakterijo E. coli izgubljajo otroke, za revne, ki se debelijo ob enodolarskih hamburgerjih, delavce na tekočem traku, ki jih menjajo kot po tekočem traku, in male kmete, ki se morajo namesto kmetovanja ukvarjati s tožbami."
Tina Bernik, Žurnal

"Temna preteklost zrezka na vašem krožniku."
RTV SLO

Vir: Kinodvor, Napovednik.com