22. decembra 1894 je v Franciji s krivo obsodbo topniškega častnika Alfreda Dreyfusa za veleizdajo izbruhnila kriza, ki se ni razrešila vse do leta 1906. V silovitem spopadu, katerega ozadje je predstavljal močan val antisemitizma, so se spopadli nosilci republikanskih in starorežimskih (monarhičnih) vrednot. Afera Dreyfus, ki ima pomembno mesto v francoski zgodovini, pa ni ostala omejena zgolj na Francijo. Gre tudi za pomemben evropski dogodek, ki je na eni strani pomenil nebrzdan izbruh sovraštva do judov in okrepitev skrajne desnice, na drugi pa je oblikoval republikanske vrednote, kritičnega intelektualca in demokratični dispozitiv 20. stoletja. V njem se na kompleksen način srečujejo državljanske zahteve za socialno enakost (pravo, resnica in družba), hkrati pa se skozenj prelamljajo globoki družbeni predsodki in kolektivna fabuliranja. Z odločnim nastopom Émila Zolaja na strani Dreyfusove nedolžnosti se afera iz zasebne in omejene pravne sfere premesti v kritično družbeno sfero, v javnost. Pomen afere Dreyfus je danes simbolno neprecenljiv: opominja nas na državljansko držo in upor zoper sleherno tiranijo in abstraktni raison d’État, poudarja demokratične vrednote republike in svobodo individua kot konstitucijske kategorije za družbeno kohezijo, prikazuje odločilen pomen javne sfere kot regulacijskega prostora konfrontacije in boja za pravico slehernika in sleherne družbene skupine.

Razstava, ki so jo v sodelovanju z mentorjema Dragom Bracom Rotarjem in Tajo Kramberger pripravili študenti seminarja zgodovinske antropologije v študijskem letu 2007/2008 na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Pimorskem, bo mariborski Sinagogi na ogled do 19. novembra 2010, od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00.

Razstavo so podprli Nova KBM, Henkel Slovenija, Spar Slovenija, Paloma Sladki Vrh, Veleposlaništvo države Izrael na Dunaju in Mestna občina Maribor. Medijska pokrovitelja sta Radio 1 in Regionalni RTV center Maribor.

Vir: Sinagoga Maribor, Napovednik.com