Predstavlja se nam ljubiteljski slikar, ki je svoj vir izražanja našel v tehniki akvarela. Izpopolnil jo je do zavidljive ravni ter jo še izpopolnjuje, tako sam kot v skupini koloristov pod mentorstvom Petra Lazarevića, kar mu prinaša močne in učinkovite rezultate.
Kljub dvojnosti narave akvarela, ki združuje lahkotnost ustvarjanja in titanski napor spretnosti risarskega znanja, se umetnik med njima giblje skladno. Dobro odmerjen likovni prostor nakazuje razgibano kompozicijo, potovanje med prostorskimi plani, zvesto se posveti barvnim kontrastom ter efektivno uporablja tehnike obvladovanja čopiča. Njegove slike krepi pogumna gesta, ki uokvirja glavne prizore na slikah, kot na primer mogočno goro, veliki kozolec, razburkano morje. Skupaj s prepričljivim koloritom obvladujeta format do potankosti. Zanimivo je vedeti, da v nasprotju s spontanostjo geste, ki je glavna prvina akvarela, njegovi motivi nastajajo dokaj počasi, glede na posebnosti tehnike in zahtevnosti formata.
Ko doživljamo Janezove akvarele, nam ni treba iti v gozd, se osvežiti ali se naužiti narave ampak to lahko doživimo že, ko jih gledamo. Lahko bi se označilo izbrane motive krajine kot prvobitno močne, direktno povezane z naravo. Táko kot jo vidimo v vsej njeni popolnosti, jo poskusimo ohraniti in ji predati zavedanje o njeni lepoti, saj bomo le tako lahko ohranili lepoto tudi znotraj sebe.
(iz strokovne kritike akad. slikarke Karmen Bajec)

Vir: Zavod grad Snežnik, Napovednik.com