Besedno iskanje po Napovedniku

  • 5.705 prirediteljev.
  • Več kot 3.200 napovedanih dogodkov. Vsak mesec.

Tiskani Napovednik

Seznam lokacij, na katerih
vsak mesec dobite svoj izvod tiskanega Napovednika. več...

Mobilni Napovednik

Uporabljajte Napovednik tudi, ko niste za računalnikom. več...

Vsebina Napovednika tudi na vaši strani

Obogatite svojo stran z napovedmi dogodkov. več...

10. etapa IZ-HODa: Vojnik - Grmovje

Dogodek je že minil.
Ste na tem dogodku posneli fotografije?
Dodajte fotografije v Napovednikovo galerijo!
10. etapa IZ-HODa: Vojnik - Grmovje 1
10. etapa IZ-HODa: Vojnik - Grmovje
Povečaj sliko 10. etapa IZ-HODa: Vojnik - Grmovje 1
  • Kaj: Pohod in prireditev
  • Kdaj: čet. 29.7.2010 ob 04.00
  • Kje: Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska 37
    Advertisement
  • Prireditelj: IZ-HOD
  • Vstopnina: brezplačno (0€)
Dolžina etape: 12 km Prehojeno: 182 km Do cilja: 495 km
10. etapa IZ-HODa: Vojnik - Grmovje 1 10. etapa IZ-HODa: Vojnik - Grmovje 2
V Grmovju (blizu Žalca) se bomo ustavili zaradi Doma Nine Pokorn Grmovje. To je posebni socialno-varstveni zavod, "ki nudi oskrbo, varstvo in strokovno obravnavo oseb, ki zaradi slabših psihofizičnih sposobnosti niso zmožni integracije v samostojno izven-institucionalno življenje.". Do nedavnega je bil dom predvsem, podobno kot drugi posebni zavodi, odlagališče ljudi, ki jih je življenje izvrglo iz skupnosti. V Domu je trenutno 100 moških in 138 žensk, nameščenih na treh moških, dveh ženskih in enem varovanem oddelku. Stanovalci so na posamezen oddelek nameščeni glede na vedenjske posebnosti in glede na zahtevnost nege, ki jo potrebujejo.
Dom Nine Pokorn s svojim delovanjem zagotavlja osnovno oskrbo, zdravstveno oskrbo in programe v funkciji višje kvalitete življenja. Osrednja naloga socialne službe so tudi individualne obravnave stanovalcev, kjer strokovne delavke v optimalni meri izhajajo iz potreb in želja stanovalcev. V zadnjih letih si zavod prizadeva, da vključi stanovalce v samostojne bivalne enote izven zidov institucije ob pomoči strokovnih delavcev in jim približa bolj domače vzdušje. Lotevajo se raznih projektov, ki gredo v smeri iskanja prijaznejših oblik bivanja in s tem zagotavljanja človekovega dostojanstva, kar pa je tudi edini cilj dela in prizadevanja vseh zaposlenih v zavodu. Ljudje so ob ustrezni podpori sposobni samostojnega življenja.

Spletna stran: http://www.dnpg.si/

Zato bo tema pogovora v Grmovju Proces preseljevanja ljudi iz zavodov v skupnost. Proces preseljevanja v skupnost je namreč osnovna operacija pri procesih dezinstitucionalizacije. Preverili bomo kako se tega lotevajo v različnih zavodih in kako pri tem sodelujejo organizacije v skupnosti.


www.iz-hod.info
http://www.facebook.com/group.php?
gid=370279478282

Vir: IZ-HOD, Napovednik.com

IZ-HOD
(predstavitev prireditelja in seznam njegovih dogodkov)

IZ-HOD

IZ-HOD 1
Povečaj sliko IZ-HOD 1
    ZAKAJ?

    Slovenija je med najbolj institucionaliziranimi državami na svetu. Vsak stoti Slovenec je interniran v kakšni ustanovi bolj ali manj zaprtega tipa. V Sloveniji je namreč več kot 20.000 ljudi zaprtih v psihiatričnih bolnišnicah, splošnih in posebnih zavodih, zavodih za usposabljanje in drugih. Vsi, ki so izkusili dolgotrajno stisko zaradi bolezni, starosti, duševne stiske, različnosti od drugih, telesne ali duševne oviranosti, imajo le 50% možnosti, da ostanejo zunaj ustanove. Ta možnost je bistveno manjša, če si reven, sam ali ekscentričen.
    Totalne ustanove so zločini miru. Za vzdrževanje reda in miru je potrebno ljudi zaznamovati, odstranjevati in zapirati v posebne disciplinske prostore. Sodišča za mirovne zločine pa ni.
    Totalne ustanove ljudi odstranijo iz okolja, jih izolirajo, jim odvzamejo identiteto. Jih označijo, onemogočijo in izključijo. Izgubijo državljanske pravice, ne morejo izraziti svojega mnenja, so "kaznovani", ker niso v skladu s sistemom. Izgubijo stanovanje, delo, prijatelje. Zaprte ustanove so vir zlorab, ponižanja.
    A vendar: v zaporih se ljudje ne poboljšajo, duševne bolnišnice ne zdravijo… ravno nasprotno povzročijo omrtrvičenje, nezainteresiranost in radikalni umik vase – hospitalizem, institucionalizem.
    Zločin zapiranja je toliko večji, ker poznamo načine, kako ljudem pomagati brez zapiranja. Tudi tisti, ki potrebujejo največjo možno podporo, lahko živijo med drugimi.
    Proces dezinstitucionalizacije je zapisan v večini mednarodnih in tudi nacionalnih dokumentov in deklaracij. Večinoma ga tudi izvajajo. Sramežljivo se je začel tudi pri nas. Začeli smo ustanavljati stanovanjske skupine, nevladne organizacije (1990). Lotili smo se preseljevanja iz posebnih zavodov. V pičlih štirih letih smo preselili v skupnost vsaj 400 stanovalcev (2001). Poskušali smo z neposrednim financiranjem storitev, začela se je spreminjati zakonodaja (nov Zakon o duševnem zdravju, priprava Zakona o dolgotrajni oskrbi).
    A še vedno sta na vsakega človeka, ki je deležen podpore v skupnosti, dva zaprta. Število mest v institucijah raste, obseg skupnostne obravnave ostaja enak. Preseljevanje ljudi iz institucij se je ustavilo. Projekt individualnega financiranja je naletel na kup težav in odporov. Psihiatri se, vključno z varuhinjo človekovih pravic, upirajo zagovornikom, ki na sramežljiv način uvaja Zakon o duševnem zdravju – naj bi kršil njihove pravice. Zakona o dolgotrajni oskrbi in osebni asistenci čakata na uveljavitev že več let.
    Ker tega ne moremo razumeti in se s tem ne moremo strinjati, smo se odločili, da dolgi pohod skozi institucije (Gramsci, Dutschke) zamenjamo z dejanskim izhodom iz ustanov.

    Od 18. julija do 23. avgusta 2010 smo obhodili vse psihiatrične bolnišnice in posebne zavode, nekaj zavodov za usposabljanje, domove za ostarele, za mladino in otroke, za tujce in druge v Sloveniji. Začeli bomo v Hrastovcu in končali v Ljubljani. Izhod je bil dolg skoraj 700 km.

    ZATO:

    - da bi opozorili javnost na obstoj ustanov za dolgotrajno zapiranje;
    - da bi spodbudili ustanove k preobrazbi v človeku prijazne skupnostne službe;
    - da bi povabili ljudi, ki živijo v ustanovah, da se nam pridružijo in preselijo v skupnost;
    - da bi raziskali razloge, zakaj ustanove še vedno obstajajo;
    - da bi spodbudili ljudi (tako strokovnjake kot navadne državljane), -- da sprejmejo povratnike iz ustanov in da ljudi ne pošiljajo več vanje;
    - da bi pomagali tistim na oblasti, ki podpirajo dezinstitucionalizacijo in razvoj skupnostne oskrbe, in kritizirali tiste, ki to zavirajo;
    - da bi prispevali k temu, da se zakoni, ki urejajo pomoč ljudem, napišejo, uveljavijo ali spremenijo.

    KAKO:

    To smo naredili na povsem neinstitucionalen način, zgolj kot skupina državljanov, brez političnih pokroviteljstev, finančnih donacij in sponzorstev. Naš pohod je temeljil na zaupanju v gostoljubje in solidarnost ljudi.
    Tedenski izbor naj dogodkov
    Naročite se na Napovednikov informator

    Več o tem.

    Najnovejše galerije fotografij dogodkov