zgodba
Samo dve uri letenja od razkošnih plaž Miamija leži Haiti, od leta 1804 prva samostojna država osvobojenih afriških sužnjev, danes dežela revščine, obupa in nasilja. Za večino ljudi, ki nikoli niso obiskali Haitija, lahko tamkajšnje življenjske razmere opiše ena sama beseda: pekel. V tem peklu se dogaja film Duhovi Cité Soleila. Glavna junaka dokumentarca sta brata 2pac in Bily, kolovodji lokalne oborožene tolpe, ki se trudita z izbiranjem pravilnih življenjskih možnosti v svetu, ki ne ponuja nobenih možnosti. Skozi serijo povsem nepričakovanih dogodkov spremljamo ljubezen in sovraštvo, ki druži brata, njun težavni odnos s francosko humanitarno delavko Lele ter njun še bolj dvomljiv odnos s predsednikom Haitija, ki se za ohranitev oblasti zateka k najemanju lokalnih tolp in nasilnemu odstranjevanju političnih nasprotnikov. Jezik, ki ga govorita brata, je predvsem en: jezik nasilja in krčevitih poskusov preživetja.

Duhovi Cité Soleila je zgodba o oboroženih mladeničih iz najrevnejšega in največjega barakarskega naselja severozahodne hemisfere. Je pričevanje obupanih sanj v getu, kjer je človek človeku lahko samo volk. Je tudi intimna zgodba o ljubezni in sovraštvu med dvema bratoma, zgodba o Kajnu in Abelu. Ne nazadnje je tudi zgodba o glasbi kot edini odrešilni bilki za preživetje v predmestju haitskega glavnega mesta Port-au-Prince, v barakarskem naselju Cité Soleil, ki po svarilih Združenih narodov že vrsto let uradno velja za najnevarnejši kraj na planetu.

dejstva
Cité Soleil, barakarska četrt haitskega glavnega mesta Port-au-Prince, je do potresa januarja leta 2010 štela približno 300.000 prebivalcev, ki so životarili v strahotni revščini brez kakršnekoli infrastrukture: brez policijske prisotnosti, brez kanalizacije, brez trgovin, pretežno brez elektrike. Naselje je obvladovalo približno trideset oboroženih tolp. Zločinska dejanja – umori, posilstva, ropanja, ugrabitve – so se dogajala vsak dan. Združeni narodi so večkrat, in vedno neuspešno, poskušali vdreti v naselje in ukrotiti anarhijo. Oktobra leta 2006 je do zob oborožen oddelek haitijske policije vdrl v naselje in tam uspel ostati eno uro, kar je obveljalo za največji policijski dosežek v poskusih razoroževanja četrti. Potres januarja 2010 je najhuje prizadel prav to četrt; natančno število žrtev ostaja neznano. Ker je bila med potresom porušena tudi največja haitijska kaznilnica, so se v domačo četrt nemudoma vrnili tudi pobegli kaznjenci, tako da je v tednih po potresu stopnja kriminala v četrti še narasla.

iz prve roke
"Film Duhovi Cité Soleila ne bi nikdar uzrl luči dneva, če ne bi številni, preštevilni ljudje iz naselja Cité Soleil tvegali svojih življenj, da bi varovali naša. To so ljudje, ki so našim prisotnostim in našim kameram radodarno odprli vrata v svoje domove in v svoja življenja. Ljudje, ki so z nami delili svoje najgloblje strahove in najbolj bleščeče sanje. Zahvaljujem se vam, od tod do večnosti."
Asger Leth, režiser

"Ko sem si ogledal film Duhovi Cité Soleila, se nisem mogel otresti podobe 2paca ali kateregakoli od drugih mulcev, upodobljenih v filmu, ki si obupano želijo pobegniti iz zmešnjave svojih trenutnih življenj. Glasba je seveda pripomogla, da sem se nemudoma poistovetil s temi fanti, saj je nekoč rešila tudi moje življenje. Vendar je ta film mnogo več od zgodbe o mulcu, ki bi rad klepal rime. Vsakdo – tako razbojnik iz najrevnejše dežele v zahodni hemisferi kot uspešen poslovnež iz najbogatejše – sanja svoje sanje, občuti bolečino. Duhovi Cité Soleila je film o sanjah, ki jih delimo vsi. Film, ki na brutalno odkritosrčen način razgali vse prvine – ljubezen, upanje, bolečino, obup –, ki iz nas delajo človeka."
Wyclef Jean, avtor filmske glasbe

"Počutim se tako, da bi te najrajši ubil in ti ukradel to kamero."
Eden izmed naključnih mimoidočih v filmu

portret režiserja
Duhovi Cité Soleila je prvi celovečerni film mladega Asgerja Letha, sicer sina legendarnega danskega režiserja Jørgena Letha, ki je med letoma 1999 in 2005 služboval kot danski konzul na Haitiju ter tako sina seznanil s strašno problematiko revščine in nasilja, ki pestita zlasti glavno mesto te dežele.

kritike
"Ne samo eden največjih dokumentarcev vseh časov, morda celo eden največjih filmov vseh časov."
George Hickenlooper, režiser

"Duhovi Cité Soleila je neverjeten, izjemen, fantastičen film. V brutalnem okolju haitijske gangsterske kulture so filmarji prestopili meje možnega in sestavili neverjetno lepo zgodbo. Duhovi tega geta nas bodo nedvomno preganjali še dolgo."
Harmony Korine, režiser

"V svetu filma še nikoli ni bilo nič podobnega kot film Asgerja Letha Duhovi Cité Soleila. Pravi čudež je, da ta film obstaja, še večji pa, da je njegov režiser še vedno živ."
Todd McCarthy, Variety

"Šokanten primer filmskega ustvarjanja tipa cinema-verite."
Anne Thompson, Washington Post

Vir: Kinodvor, Napovednik.com