Goran Ferčec, Pismo Heinerju M.
Režija: Jaka Andrej Vojevec

Bralna uprizoritev teksta hrvaškega avtorja Gorana Ferčeca, mladega dramaturga, pisca in teoretika. Za dramo Pismo Heinerju M. je prejel 1. nagrado na avstrijskem natečaju leta 2007 na temo Pogovarjajmo se o mejah.
Goran Ferčec, je študiral umetnostno zgodovino in poljski jezik na Filozofski fakulteti v Zagrebu, a presedlal na Akademijo dramske umetnosti. Leta 2007 je bil dobitnik avstrijske dramske nagrade v sklopu projekta ‘Govoriti o granicama’ (Pogovarjajmo se o mejah). V obrazložitvi nagrade so zapisali, da je Ferčec napisal sijajen, kvaliteten in napet dramski tekst naslovljen Pismo Heneriju M. Tekst je bil preveden v nemščino in izdan v zavidljivi nakladi deset tisoč izvodov.
Ferčec v drami Pismo Henriju M. zgradi lik tipičnega antjunaka, ki mora kot vsak tipičen junak opraviti nalogo, vendar pa v tem primeru njegova naloga ni neka megalomanska akcija reševanja sveta, ni pa niti malo manj pomembna. Bistvo je v zavzemanju koščka javnega prostora (berlinski aerodrom Tegel) in svobodo govora v tem delčku prostora, v tem primeru, postane glasno branje pisma Henriju Mullerju politično dejanje par excellence. Vsa akcija je usmerjena na telo - na poslušnost telesa, na telo v gibanju, telo kot material, trpeče telo, na voajersko opazovanje, komentiranje in interakcija teles, ki obdajajo, telo, ki govori, ki prav tako predstavlja specifičično obliko subverzije družbenega reda. Skozi svojo monološko formo, neobvladljivo poplavo besed, ukazov, mitoloških in mnogih drugih referenc je tekst hkrati napad in ovira igralčevemu telesu. Političnost tega teksta ni samo zgodba, temveč je v veliki meri tudi forma, ki je kritično usmerjena proti tradicionalni dramski pisavi. Istočasno pa deluje samoironično in iskreno v potenciranju lastne slabosti.

Miha Marek, Kaliningrad
Režija: Ivan Talijančić

Miha Marek je član umetniške skupine Preglej od samega začetka. Diplomiral je filozofijo in francoščino na Univerzi v Ljubljani. Njegova noviteta Kaliningrad je usmerjena k iskanju novih, iz inovativnih dramskih tekstov izhajajočih form in gledaliških jezikov. Tako postane bralna uprizoritev svojstven žanr, poligon možnosti za razcvet kreativnosti; tako avtorja samega, kot režiserja in igralcev.

Vir: Napovednik.com, Gledališče Glej