Prevajalec Milan Štefe
Režiser Boris Kobal
Dramaturginja Alenka Klabus Vesel
Lektorica Maja Cerar
Scenograf Jože Logar
Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov
Asistentka režiserja Maja Boh
Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik



Igrajo

LETTE, grdoba Uroš Smolej

SCHEFFLER, Lettejev šef SCHEFFLER, kirurg Marko Simčič

FANNY, Lettejeva žena FANNY, bogata stara damaFANNY, kirurgova asistentka Mojca Funkl

KARLMANN, Lettejev asistent KARLMANN, sin bogate stare dame Gaber K. Trseglav





Kratka vsebina

Raziskovalec Lette (Uroš Smolej) naj bi na konferenci v Švici predstavil svoj najnovejši izum, direktor firme Scheffler (Marko Simčič) pa se odloči poslati tja nepomembnega asistenta Karlmanna (Gaber K. Trseglav). Razlog? Lette je preveč grd, da bi jim ob nastopu pred javnostjo lahko zagotovil uspeh! Osupli Lette, ki mu česa podobnega še nikoli nihče ni rekel, ves zmeden odtava domov, tam pa žena Fanny (Mojca Funkl) s težkim srcem pritrdi direktorjevemu mnenju. Da, v resnici je strahotno grd. Lette se odloči za estetski kirurški poseg, ki naj bi ga spremenil v lepotca. Njegovo življenje je nenadoma postavljeno na glavo: zagotovljena sta mu poslovni uspeh in družbena veljava, ženske privlači kot magnet, njegov "novi" obraz pa postane lepotni ideal. A kaj, ko si ta obraz lasti tudi kirurg … in po mestu se nenadoma sprehaja vse več Lettejev ...
Marius von Mayenburg opozarja na brutalnost turbokapitalizma in na današnjo bolno obsedenost z videzom, lepoto in mladostjo. Življenje drvi v zmeraj večjo površnost in plehkost, v poenostavljen svet, kjer je vse manj prostora za čustva, stremljenje k istim idealom pa vodi tudi v izgubo identitete. Mayenburg je v tem zelo jasen: isti igralec igra tako po več oseb, ki imajo celo enako ime, nenehno prehajanje iz ene vloge v drugo sredi dialogov in brez vidnejših transformacij pa je izpiljeno do potankosti.



Ozadje

Nova nemška dramatika se spet osredotoča na dogajanje med ljudmi, medčloveške odnose oz. njihovo odsotnost, in ne na dogajanje v človeku samem, na človekovo dojemanje sveta in soočanje z njim. Tako dramatiki kritizirajo stare obsedenosti s posameznikom v dramatiki in predvsem družbene razmere, ki so spodbudile razvoj patoloških oblik skrajnega individualizma v času turbokapitalizma. Ta kritika je še posebej nazorno predstavljena v igri Grdoba, v kateri Marius von Mayenburg z zgoščeno in ostro satiro opozarja na brutalnost kapitalizma. Mayenburg prikaže tri želje, če že ne kar obsesije, ki danes krojijo družbeno dogajanje in posameznikovo usodo. Prikaže željo po bogastvu in tržni uspešnosti, željo po lepem in mladostnem videzu ter željo po enkratnosti in individualnosti. V igri se tkejo in prelivajo prizori in različne vloge istih igralcev. Mayenburg s tem prikaže, kako tri določajoče želje vodijo v protislovja, kako izrivajo druge, morda bolj temeljne poteze, želje in vrednote ter kako se končno same izničijo.
Ključno vprašanje je torej, kakšno subjektiviteto proizvajajo razmere neoliberalnega trga, ki je organizirajoči princip delovanja povsod, ne le v ekonomskem življenju, ampak tudi v umetnosti in znanosti, v delovanju države, v intimnih odnosih, v odnosu do svojega telesa, torej tudi na področjih, ki so bila doslej izvzeta iz tržnih razmerij. Mayenburg postavi vprašanje karierizma, napuha, standardizacije in psevdoindividualnosti na prvi pogled kot glavne teme oz. kritiko visokega kapitalizma. Kot rečeno, kapitalizem prinaša naslednjo logiko: enkraten je le, kdor je lep in mladosten, in le tak je lahko finančno uspešen. Istočasno pa si lahko tisti, ki je finančno uspešen, privošči posege, ki mu omogočijo lep in mladosten videz. O posegih v obraz in telo pa se na Zahodu govori kot o svobodni izbiri. "Svoboda izbire" je vodilno geslo dobe, ki jo obvladuje logika dobička. To je doba, ko izginjajo tradicionalni kriteriji kategorizacije, ko se propagira pogum biti drugačen, ko se prestopajo meje že videnega. Razlika oz. različnost in drugačnost je pogoj identitete. S tem pa se porajajo vprašanja, kako drugačen, kje so meje različnosti, kam se umestiti ... Ta vprašanja nas nehote postavljajo v konformizem, ki pa je pravzaprav nasprotje gesla "svoboda izbire". Svoboda v bistvu zahteva, da skrbiš sam zase in da skrbiš predvsem zase.



O avtorju

Marius von Mayenburg, rojen v Münchnu leta 1972, velja za enega najprodornejših nemških dramatikov mlajše, danes ne več najmlajše generacije. Najprej si je želel postati igralec, a se potem raje posvetil študiju stare nemške književnosti in jezika. Grdoba je najnovejša uspešnica na evropskih odrih, ki ponovno potrjuje Mayenburgov sloves. Mayenburg se je leta 1997 pojavil kot meteor s šokantno igro Ognjeni obraz in prejel zanjo dve nemški nagradi za mlade avtorje: Kleistovo nagrado za mlade dramatike (1997) in nagrado Frankfurtskega avtorskega sklada (1998). V sezoni 2000/2001 smo nagrajeno delo uprizorili tudi na našem odru. Od leta 1999 je Mayenburg hišni avtor, dramaturg, prevajalec in režiser v berlinskem gledališču Schaubühne am Lehniner Platz. Mayenburg se sicer pridružuje novodobnim jeznim mladeničem gledališča "u fris", vendar velja kot odličen opazovalec in neizprosen kritik v nenehnem iskanju novih izraznih oblik za izrazito samosvojega ustvarjalca.

Vir: Napovednik.com, MGL - Mestno gledališče ljubljansko