RAZODEVANJE

Stopinje, ki puščajo za seboj paleto številnih oblik in barv; vtisi v parafinu, vosku, odtisi virtuoznih dotikov, sporočilo duha skozi materijo misli. To je izvirna pot ustvarjalca Rafaela Samca. Svet ideje, ki se skozi utekočinjeno in mehko nežno snov preliva v kozmos vrhunskih drobnih predmetov, detajlov, v svet, ki ga je ponesel z ravni obrtne virtuoznosti na raven oblikovanja, da, celo na raven prefinjene kiparske plastike, prelite v vosek.

Razodevanje, kakor je avtor razstavo simbolično poimenoval, se tokrat opazovalcu razkriva v obokanih Kazematah - nekdanji prostor za shranjevanje topov in pozneje ječah. Sporočilnost odplastenja najsubtilnejše Resnice bivanja presega nekdanjo grobo funkcijo izrazito strateškega, 'katakombno' oblikovanega, asketskega, vojaškega prostora. Z natančno umeščeno instalacijo mu daje novo vrednost.

Tokratna igriva in hkrati resnobna postavitev je precej drugačna od dosedanjih, še vedno z različnimi formami voska povezanih predstavitev del mojstra. Vosek tokrat izgubi vsakršno funkcijo uporabnega in se spremeni v čisto kiparsko instalacijo. Celotna postavitev je zasnovana izrazito kubično, odrski prostor zajema obseg popolnega kvadrata v razmerju 3x3. Znotraj te 'scenske' umeščenosti pa se skriva paradigma dvigovanja, ki razodeva popotovanje duše iz snovnega, kaotičnega, grobega in materialnega v nesnovno, subtilno, duhovno, nebeško sfero dokončne spojitve z božanskim. Osrednji simbol zgodbe, ki poteka na stopničasto postavljenem odru 'dvigovanja', je Zlata vrtnica v kontrapunktu oz. komunikaciji s kvadratom. Odrske platoje povezuje popkovina, vrv povezovanja, ki poteka od tal do t. i. 'srednjega' – sivega sveta človeka, do najvišjega – božanskega platoja. Na njem se 'demateralizira' in postane 'nevidna'; osvobojena vsega zemeljskega oz. materije.

Pot Rafaela Samca do simbola zlate vrtnice je bila polna ustvarjalne lucidnosti in kreativnega naboja, notranjega vodstva Genija, ki ga ima v sebi vsak izmed nas. Skrivnost skritega oz. 'kryptosa' v obliki vrtnice ga je pripeljala skozi labirinte tišine že nekaj let prej. 'Vrtnica v mojem srcu' je zaživela v obsežnejši predstavitvi javnosti že leta 2004, sprva v belo-rdeči in zlati barvni kombinaciji. Iz nje je nastalo nekaj sorodnih razstav: 'Zlata vrtnica v meni spi' in 'Iz sobice mojega srca' (2005).
Kot osrednja zgodba tokratne postavitve je njena simbolna vrednost več kot vidna. V katoliški tradiciji so poznali obred blagoslavljanja zlate vrtnice na četrto postno nedeljo. Njena pojavnost simbolizira podarjeno, čisto ljubezen Kristusa do ljudi. Vrtnica je simbol središča srca, središča univezalnega Genija – Vodnika, ki biva v impulzu 'zlate kaplje' čiste Svetlobe, iz katere je po božji kreaciji ustvarjen človek. Tudi po učenju gnostičnih spisov v Središču biva svetloba, ki so jo kasneje poimenovali Kristus. To potovanje skozi materialne oblike kubusov – kvadratov poteka prek 'talnega' nivoja kaosa do utelešenja v črnem kvadratu materije – zemlje (v katere jedru že počiva zlata roža), do srednjega sveta belega in črnega (srebrna sivina), svetlobe in teme, dneva in noči, kjer zlata roža počasi zapušča materialno jedro kvadrata, dokler se ne rodi in dokončno ne izlušči v popolni svet beline in Celosti oz. Celia – Neba.
Poudarjeno ritmiziranje 'drame' rojstva in ponovnega rojstva v Vse in k Vsemu je izrazito poudarjeno z obliko kocke oz. kvadratastih form. Kvadrat simbolizira snovno, gosto, strjeno, materialno; svet zemlje, ustvarjenega, statičnosti in mirovanja, svet trdnega, čutom oprijemljivega. Kvadrat je materializacija časa in prostora v pojavni svet oblik in vidnega. Razpet je na štiri ogle, na štiri elemente, vodo, zemljo, zrak in ogenj. Prostorski svet zemeljskega števila štiri komunicira z popolnim svetom svetega trojstva; kozmičnega časa. Oba se srečujeta v središču, v sečišču sveta človeka in univerzuma, ki je prostor inicijacije duše, v katerem se skozi izkušnjo materije očisti in povzdiguje. Kvadrat je zemlja, je oblika nebeškega Jeruzalema, kjer se srečamo s trojstvom. Zato je na srednjem, srebrnosivem platoju dvanajst eonov, ki so zmnožek trojke in štirice, zemeljskega in kozmičnega. V trenutku prehoda v sfero Popolnosti se iz teh dvanajstih eonov oblikuje najvišji manifestirani, trinajsti, ki ponazarja trenutek prestopa, ki je smrt in ponovno rojstvo hkrati; je dopolnitev nebeške manifestacije v jukstapoziciji s snovnim utelešenjem, dokončevanjem ter ponovnim začetkom. Razodetje olajšanja, Spoznanja, ki daruje in daje pravo Znanje, Zavest o duši in človeku, o materiji in duhu, ki skozi iniciacijo izkušnje utelešenja v človeško bitje vodi na višjo evolucijsko raven etičnega, povzdignjenega samozavedanja oz. 'novega' človeka.

Bojana Čampa, univ.dipl.um.zg. – zg.


V sodelovanju s Festivalom Ljubljana

Vir: Rafael Samec, Napovednik.com