Dogodek je že minil.
Zmago Jeraj danes - slike in fotografike
Akademski slikar, Prešernov nagrajenec za leto 2009, Zmago Jeraj predstavlja na tokratni razstavi iz cikla Likovni kritiki izbirajo v organizaciji SDLK manjši, primerjalni izbor iz najnovejše, paralelne slikarske in digitalno intervenirane fotografske produkcije.
Umetnik doživlja fotografijo izključno kot eno od mnogih tehnik likovnega izražanja, s pomočjo katere lahko zabeleži podobe vsakdana, bodisi z dokumentarnim ali izpovednim značajem, velikokrat pa tudi v smislu pripravljalnih skic za slikarske upodobitve. Umetnikovi priljubljeni motiviki krajina in veduta se pojavljata tako v fotografijah kot tudi likovnih delih v klasičnih tehnikah, pri čemer se urbanizirana okolja pogosto prepletajo z naravo, še posebej v intimnih izrezih dvorišč z vrtovi, parkih s klopcami, mestnih drevoredih ipd. V novejšem ustvarjalnem obdobju je Zmago Jeraj pričel uvrščati med svoja likovna orodja tudi pridobitve moderne tehnike v smislu digitalnih medijev, saj mu računalnik omogoča preoblikovanje, dodelavo ali montažo fotografskih upodobitev v še izrazitejšo likovno podobo foto-grafik, tokrat ustvarjenih s pomočjo programa Photoshop. Tako lahko srečamo v "klasičnih" umetnikovih motivih nenadejano prisotnost kiča, kot so figurice goril in mačk ali kakšnega lebdečega angelčka, seveda pa se poigrava tudi s koloritom, osvetlitvijo, sfumaturami, konturami, z risarskim, ploskovitim ali slikovitim izrazom ipd. Tudi razstavljena slikarska dela sodijo v najnovejšo fazo iz obdobja od leta 2003 do danes, kjer umirja kompozicijo in ji daje stabilnost koordinatnega sistema. V primerjavi s preteklo fazo prostor torej ni več ukrivljen, gostopotezno tkanje se zrahlja, ponekod celo izgine na račun barvnih ploskev, še zmeraj ekspresiven kolorit pa ohrani enake kromatične vrednosti, vendar pridobi na izrazitejših svetlobnih učinkih. Večina Jerajevih prizorov se dogaja v eksterijerih, bodisi krajinah bodisi vedutah urbanih naselij, kjer se vedno pogosteje pojavljajo prepoznavne stavbe (fotografske predloge!), obdane s cvetočimi vrtovi in osamljenimi sprehajalci, ki so končno odrešeni kaotičnega dirjanja ter trdno zasidrani v prostoru. Horror vacui izgine, saj je število likovnih objektov reducirano v prid preglednosti. Izhodišče umetnikovih upodobitev, tako na platnu kot na papirju, je še zmeraj risba, s katero gradi osnovno dekonstruktivno čipkasto omrežje neenakomernih linijskih prepletov, vendar so likovni objekti sedaj dodatno urejeni v širši, pravokotni mrežasti kompoziciji, ki daje celotni likovni konstrukciji izjemno trdnost, ne da bi vplivala na "baročno" odprtost dogajanja. Pri tem je avtor opustil tudi izrazito ekspresivno prostorsko deformacijo, ki je zaradi ukrivljenosti ustvarjala vtis, kot bi likovne objekte s centrifugalno silovitostjo pehala iz ravnovesja. Namesto paranoične ekspresivne dekonstrukcije se tako pojavi skoraj nadstvarno učinkujoča uravnoteženost. Najbolj izrazita faktorja globinske dinamike sta prostorsko-kompozicijska diagonala in barvna toplo-hladna modulacija, svoj delež h globinski iluziji pa prispeva tudi mistična svetloba, ki se v prizorih somraka pojavlja v obliki skrivnostno žarečih objektov. Mistično žarjenje, kot popolna novost v Jerajevem opusu, uvaja nadrealistično, malodane sanjsko atmosfero v sicer tradicionalni "jerajevski", ekspresivno učinkujoči kolorit, posredujoč likovni celoti značaj sakralnega v vsakdanjiku. Zmago Jeraj je namreč "...le slehernik, ki beleži dogajanja iz vsakdanjega življenja", pri čemer pa, kot umetnik, opozarja na ključne detajle, iz katerih sestoji celovita lepota stvarstva.
O avtorju:
Zmago Jeraj je bil rojen 9. novembra 1937 v Ljubljani. Študira na ALU v Ljubljani in Beogradu, kjer diplomira na slikarskem oddelku pri prof. Zori Petrović. Specialko za slikarstvo zaključi pri prof. Gabrijelu Stupici na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Podiplomsko se izpopolnjuje na grafičnem oddelku Hornsey Collega v Londonu in v Sovjetski zvezi. Leta 2009 prejme Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Živi in ustvarja v Mariboru.
Vir: Napovednik.com, Cankarjev dom