Slikam, tako čutnonazorno, tako imenovano mimetično in abstraktno podobo. Možnost analitične in samokritične metode mi je odstrla sintezo. Obe univerzalni, kozmični, naturni metodi. V vsakem pristopu k likovnemu izrazu, saj mi je uspelo tudi ilustrirati, sem lahko uporabil pridobljeno znanje. Prepričali so me tudi drugi znalci. Vsako predano delo nam odstre vpogled v širši izrazni spekter. Ob doživetju lepe forme, barvi svetlobe in teme, ob opazovanju mikro in makro svetega … tudi besedna umetnost, tudi glasba. Biologija, arhitekture iz sveta flore in favne in človekov pristop. Oblikovanje v lesu. Drevesa, eno lepše od drugega, gozd. Zdaj tu blizu, in gora tja, dlje, proti horizontu. Telo. Konj. Ptica. Ptica v letu. Puberteta, ljubezen, otrok … kako izraziti telesnost, ki je in ni le užitek, ki je umetnost, stanovitnost, predanost, herojstvo in ne perverzija … umazana domišljija nerealiziranega ega. Prešuštvo in izdajstvo, ki sodi drugega, z neizkušnjo podkovano … s slo, ki vidi prahek v očeh drugega, a se ne zaveda kola v svojem lastnem očesu … z neizkustvom, ki meri svet le skozse, z okularjem brez ljubezni, z egotizmom, ki drugega ne priznava, ne sliši, ne vidi in ga posiljuje v svojevedno … tu noben študij ne pomaga in vendar: da, POMAGA!
Največ raziskav je bilo narejenih v smeri akvarela. Prana tempera. Veliko sem delal tudi v oljni tehniki. Menim, da se bom moral k njej tudi vrniti, saj je koloristično najizdatnejša. Acril se hitreje suši. Tu je vsa skrivnost. Bolj se z njim ukvarjam, bolj se mi zdi, da mu nisem kos. Vlivam ga. Pravzaprav sem vse bolj livar. Rad bi dosegel podobo, ki ji ni moč nič dodati in nič odvzeti. Hotel bi, da deluje kot rojstvo, kot skot … celovito, enovito. Preseneča me, ko sem oddaljil čopič in nadzor psihe nad roko, se posvetil improvizaciji, to, da se pojavljajo fantomi. Pojavljajo se obrazi. Prav tista ekspresija, najintimnejše osebne izpovedi, a ni vodena z risbo k tridimenzionalni iluziji na ploskvi nosilca … zlita se navrže. Pravi šok je, ko jo uzrem. Postajam cel vernik. Kako daleč so intrige tekmovalnih potegavščin, politizacije … preprostih, a iskrivih dejstev se spet veselim. Doživljam renesanso. Spet imam rad … moj Bog, pa sem že mislil iti …
Naj se vidi vse.
(avtor teksta: Andrej Trobentar)

Vir: Napovednik.com, Sokolskidom