Prevajalec Borut Trekman Režiser in koreograf Matjaž Pograjc
Dramaturginja Amelia Kraigher Scenograf Tomaž Štrucl – Estrihi in
Ometi Kostumografka Mateja Benedetti Avtor glasbe Tibor Mihelič Syed
Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalca svetlobe Andrej Koležnik in
Tomaž Štrucl
Igrajo Jure Henigman, Jana Zupančič, Boris Kerč, Tanja Dimitrievska,
Gašper Tič, Jaka Lah, Lotos Vincenc Šparovec, Gregor Gruden,
Ana Dolinar in Tjaša Železnik.

Moški hitro pozabijo na ženske.
Moški imajo bolj debelo kožo.
Ženske so ženske s kožo in lasmi,
pri moških vse to ni tako zelo jasno.

V majhnem življenju tiči velika bolečina.
Velika bolečina v mrtvem srcu.
Veliki za svoje življenje tako in tako ne rabijo srca.
Življenje je življenje, če zna človek umreti.

On je mrtev in noče biti moški brez srca.
Noče biti moški, ki pozablja žensko.
Včasih celo mrtvi ne nehajo živeti.
Včasih celo mrtvi najdejo svoje srce.

Matjaž Pograjc


Štiri leta po vojni vseh vojn, kot se je včasih reklo I. svetovni vojni, se iz ujetništva v Afriki vrne domov v Nemčijo soldat Andreas Kragler. Begajoč išče ljubezen svojega življenja Anno Balicke, ki je po dolgih letih čakanja popustila in pod pritiskom staršev privolila v poroko s premožnim Murkom, ki kot vojni dobičkar ve, da je kriza zmerom priložnost za preživetje najboljših. Mesto pretresajo socialnopolitični nemiri, ljudje se zbirajo na ulicah, protestirajo in se pretepajo. Vera v boljše življenje je poniknila nekje v vsesplošni draginji in revščini. V mračno dekadentnem vzdušju, ob zloveščem soju rdeče lune proslavlja noseča Anna zaroko z Murkom, ko zagleda na vratih toliko objokovanega Kraglerja, ki je zdaj le še bleda senca samega sebe. H kateremukoli se bo že zatekla med dva snubca razdvojena Anna, ne bo našla miru za dolgo, kajti mi vemo, da bobni v noči naznanjajo vzpon totalitarizmov in novo vojno vseh vojn.


Bertolt Brecht, ki je prejel za to zgodnje delo Kleistovo nagrado, na zanj značilen, duhovito piker način izriše zgodbo malih ljudi na veliki freski monumentalnih zgodovinskih premikov. Z mojstrskim prepletanjem intimnih pretresov in podrhtavanjem tal ob uličnih nemirih se ne pozabava zgolj s človeško zaverovanostjo v lastno usodo in s tem usodno zaslepljenostjo ob globalnih spremembah, temveč postavi pod vprašaj tudi samo gledališko konvencijo.

Vir: Napovednik.com, MGL - Mestno gledališče ljubljansko