Režiser: Matjaž Latin

V bifeju, kakršne najdemo ob starejših samopostrežnih trgovinah, se vsak dan izmenjujejo ene in iste stranke. Njihovo življenje poteka v ustaljenem ritmu, dokler nekdo ne pride do spoznanja: "Samo dneve štejeva. To ni človeka vredno življenje" - in se odloči za akcijo. Avtor v dramskem prvencu z občutkom za komično sooča intimni svet posameznikov s širšim družbenim okvirom in kritičnim pogledom na aktualne teme (tudi) slovenske stvarnosti, kot so nasilje med spoloma, problematika brezposelnosti, potrošništvo, tranzicijske spremembe, družbeni stereotipi, senzacionalizem medijev in ignoranca …

Tekst Neskončni šteti dnevi je nastal iz kratkega, povsem naključnega prebliska oziroma podobe, ki niti ni posebno nova: podoba ženske, ki jo nasilni ljubimec priklene na radiator, vendar pa po osvoboditvi napade svoje osvoboditelje. Podoba pa me je, kdove zakaj, zagrabila in me ni več izpustila, dolge mesece. Morda zato, ker se mi je zdelo, da postajajo danes taki iracionalni izbruhi vse bolj tipična reakcija v svetu, ki na vse bolj dovršene načine nadzoruje mišljenje.
Vleklo me je vprašanje: kdo sta v resnici ta človeka? To je vsekakor besedilo, ki me je pri tem raziskovanju skozi mesece svojega razvoja vodilo skozi doslej največ sprememb, tako dramaturških, formalnih kot sploh žanrskih – od kratke zgodbe prek radijske igre do neštetokrat povsem predelane drame. Razmeroma fragmentarna kratka zgodba je z izčiščevanjem njunih motivacij dobivala značaj dramatičnega konflikta in prerasla v spopad para s samega obrobja družbe s svetom, ki ga ne razumeta. V neki fazi sta dobila tudi imeni: Matiček in Nežika, saj sem ju začutil kot nekakšni parafrazi legendarnih slovenskih junakov zgodbe o uspehu zdrave preproščine najnižjega razreda nad manipulativno gosposko – v novih časih. A v teh časih je "kmečka pamet" subverzivna, moti red in se nazadnje izrodi v terorizem oziroma njegov improviziran poskus; domet zgodbe o uspehu je sanjarija, dobiti glas vsaj na rumeni lokalni televizijski postaji, manipulativna gosposka pa obvladuje vse in upornike stre kot ščurke. Njuna zgodba postaja vse bolj razbita na številne trivialne žanre, v katere nam današnji komunikacijski kanali prodajajo zapakirane resnične vsebine, zato je vsaka možnost zmage nad sistemom že vnaprej ujeta in predvidena za komercialne učinke. V svojo zgodbo pa zapleteta tudi druge, obiskovalce bifejčka, v katerem dela Nežika, od katerih ima z njo vsak svoje vrste fiksacijo, jo želi zapeljati in narediti za del svoje zgodbe: stari ata in mamka, falirani umetnik, tabloidna novinarka in zapiti invalid …
Revolucija v pajzlju ob predmestnem nakupovalnem centru.
Andrej E. Skubic

Vir: Napovednik.com, SNG Nova Gorica