Običajni bankovci so se prvič pojavili na Kitajskem v 7. stoletju n. š. Do danes osnovna ideja bankovcev – obljuba izdajatelja, da bo prinositelju potiskanega koščka papirja izplačal na njem označeno vsoto – ostaja nespremenjena. Preko 1.300 let zgodovine je prineslo mnogo sprememb in izboljšav v oblikovanju, proizvodnji, zaščiti in drugih lastnostih bankovcev.
Resna ogroženost s strani ponarejevalcev bankovcev je avstralsko centralno banko privedla do tega, da je leta 1988 izdala prvi plastični bankovec s prozornim okencem. Priča smo bili tehnološkemu napredku, ki za vedno spreminja svet bankovcev. V primerjavi z običajnimi papirnatimi bankovci plastika ponuja vrsto novih možnosti za zaščito bankovcev. Ob tem pa prinaša še naslednje prednosti: daljša življenjska doba, boljša funkcionalnost, nižji stroški, nove možnosti oblikovanja in čistoča bankovcev.
29 držav, od Kitajske do Zambije, je do sedaj izdalo plastične bankovce, vsako leto pa se pridruži kakšna nova. Še 10 držav, od Bermudov do Katarja, pa je izdalo hibridne bankovce, pri katerih gre za kombinacijo papirja in plastike. Tudi novi evrski in švicarski bankovci naj bi uporabljali to hibridno tehnologijo. Medtem ko hibridni bankovci ponujajo nekaj prednosti plastičnih bankovcev, bo plastika postala ultimativna izbira prihodnosti?
Razstava bo prikazovala vse do sedaj izdane plastične (in hibridne) bankovce (preko 100) in ponujala vpogled v prihodnost, ki jo bomo kmalu imeli v svojih žepih in denarnicah tudi mi.
Sponzorja razstave: Gorenjski glas in NKBM

Vir: Napovednik.com, Gorenjski muzej