Osemdeseta in devetdeseta leta 19. stoletja so bila pomembna v svetu fotografije tudi zato, ker se je fotografija začela uveljavljati tudi med amaterji, ne samo med poklicnimi fotografi. Amaterska fotografija se je v Evropi začela razvijati po letu 1880, ko so v prodajo prišle tovarniško izdelane in bolj občutljive fotografske plošče ter pripravnejši fotoaparati.

Peter Naglič (1883–1959) je od prvih posnetkov po letu 1900 do smrti posnel izjemno veliko število fotografij. Bil je amaterski fotograf, zaslužek mu je prinašala predvsem družinska ščetarska obrt oziroma že kar podjetje v Šmarci pri Kamniku, ki ga je po očetovi smrti vodil z bratom Karlom.

Dogodkom svojega časa, pomembnim in manj pomembnim, je vdihnil trajnost in jih dosledno evidentiral in dokumentiral. Njegova fotografska zapuščina je odlično ohranjena, vzorno datirana in popisana, kar je naredil že sam Peter Naglič, in je v družinski lasti. V popisih prepoznamo njegovo natančnost in vestnost, kajti vse steklene plošče so oštevilčene in shranjene v škatlah, prav tako so oštevilčeni posnetki na posameznih filmih. Celotna zbirka ohranjenega originalnega gradiva obsega prek osemsto posnetkov na steklenih ploščah v obdobju od leta 1900 do 1930 in prek osem tisoč posnetkov na filmih v obdobju od leta 1937 do 1940. Poleg tega so ohranjene še nekatere izdelane fotografije v obdobju od leta 1931 do leta 1937, katerih negativi niso ohranjeni. S tako ohranjeno dokumentacijo, ki jo dopolnjujejo spominski zapisi in koledarji, se brez težav znajdemo v množici posnetkov, ki označujejo prostor in čas, s pogosto dodanim komentarjem Petra Nagliča pa še dodatno čutimo in prepoznavamo ozračje tiste dobe.

Pa vendar Petra Nagliča kot amaterskega fotografa nismo našli v nobenih pregledih slovenske poklicne in amaterske fotografije. K neprepoznavnosti je verjetno pripomoglo to, da svojega dela ni veliko objavljal v časopisih in revijah, ampak ga je hranil bolj zase in za bližnje. Ohranil pa se je na srečo bogat arhiv in je znova postal dostopen javnosti leta 1997, ko se je z njim začel ukvarjati fotografov vnuk Matjaž Šporar in ugotavljal njegovo veljavo v svetu slovenske fotografije in lokalne zgodovine.

V katalogu bomo zaradi izjemne obsežnosti ohranjenega gradiva predstavili fotografsko gradivo v izboru, in sicer predvsem gradivo, ki je vezano na Kamnik in njegovo bližnjo okolico in s čimbolj raznoliko motiviko. Skozi objektiv Petra Nagliča tako odkrivamo poglede na preteklost, ljudi, dogodke in podobe vasi in mest, ki nam doslej niso bili znani.

Katalog in razstavo posvečamo 170. obletnici slovesne razglasitve izuma fotografije in 50. obletnici smrti Petra Nagliča.

Peter Naglič je bil vsestranska in zanimiva osebnost, vendar bolj vase zaprt in skromen. Za ščetarstvo se je odločil po družinski tradiciji, čeprav si je v mladosti verjetno želel, da bi imela v njegovem poklicnem življenju najpomembnejšo vlogo fotografija. Fotografija je postala dejavnost, ki ji je posvetil večino prostega časa. Pravzaprav je presegal meje ljubiteljskega fotografa, saj je imel doma urejen atelje in temnico, razvijal je fotografije, jih lepil na karton in tudi prodajal, čeprav je bilo to postranskega pomena. Predvsem je bil vse življenje navdušen fotograf, od zgodnje mladosti, ko je snemal še na steklene plošče, pa do smrti. S svojim delom je ustvaril neprecenljiv zaklad dokumentov svojega časa. Za nas je pomembno tudi to, da je njegova fotografska zapuščina večinoma ohranjena in da je v dobrem stanju, čeprav seveda potrebna celovite strokovne obdelave in primerne zaščite, kar je zaradi obsežnosti zahtevna in dolgotrajna naloga.

Razstavo spremlja katalog.

Vir: Medobčinski muzej Kamnik, Napovednik.com