19.6. - 19.9.2010
NE MEČ'TE PISKROV STRAN
umetniška interpretacija zbrane posode Emo/Westen in zaključek zbiralne akcije Ne mečt'e piskrov stran

Identiteto vsakega muzeja sooblikujejo tudi raznorodni muzejski predmeti in zbirke, njihova izrazna moč in komunikativnost pa sta odvisni od razstavnih konceptov in različnih oblik interpretacij, ki med obiskovalci sprožajo interakcije in sugestije. V Muzeju novejše zgodovine Celje hranimo več različnih zbirk, oblikovanih na podlagi točno določenih kriterijev zbiralne politike muzeja. Le del gradiva je razstavljen, večina muzejskih predmetov se hrani v depoju. Zaradi njene večje dostopnosti, mobilnosti, prepoznavnosti, aktualiziranja gradiva in njegovega sistematičnega dopolnjevanja, smo v Muzeju novejše zgodovine Celje v letošnjem letu pričeli z zanimivim projektom umetniškega interpretiranja zbirk in njenega dopolnjevanja, z naslovom Umetniške interpretacije zbirk MNZC. Na ta način želimo z novitetnim pristopom opozoriti na gradivo, ki je hranjeno v depojih in ni na ogled obiskovalcem, ga približati družbi in s tem ozaveščati pomen varovanja dediščine in kritičnega razmišljanja o njej.
Prva v nizu umetniških interpretacij je zbirka posode Westen-Emo, ki izhaja in dokumentira industrijsko dediščino Celja. Zbirko sestavljajo izdelki značilne celjske industrije emajlirane posode, ki je zaznamovala industrijsko rast mesta Celje ob koncu 19. stoletja in bila del industrializacije in urbanizacije kraja na prehodu stoletja. Prepoznavna emajlirana posoda z značilnim grbom, na katerem sta upodobljena dva leva (dodane inicialke A. W. pomenijo, da je bila posoda izdelana pred 2. sv. vojno, dodana peterokraka zvezda pa, da je izdelava povojna), in belimi pikami na rdeči ali modri podlagi je predstavljala nepogrešljiv del gospodinjstev na področju celotne današnje Slovenije in širše. Prav zaradi "prisotnosti" v vsakem domu družin predvojnih in povojnih generacij, vse do 80. let 20. stoletja, posoda sproža vrsto osebnih, toplih spominov in reminiscenc, povezanih z otroštvom, družino in domom.
Zbirko posode Westen-Emo sestavlja 1500 kosov različnih oblik, velikosti in namembnosti – gospodinjska posoda – krožniki, lonci, šalice, ponve, zajemalke, pekači, sokovniki ..., posoda, ki se je uporabljala ob delu na kmetiji, posoda za higieno – umivalniki, vrči za vodo, nato medicinsko posodje in drugo. Predmeti so iz različnih časovnih obdobij, zanimivo je, da se oblika in dizajn v 100 letih skorajda nista spremenila.
V sodelovanju s tremi umetniki smo v januarju 2010 pričeli s projektom pod naslovom Ne mečte piskrov stran. V prvi fazi projekta smo preko medijev, prireditev in plakatov ljudi pozvali, da sodelujejo v zbiralni akciji zbiranja posode Emo-Westen. V avli muzeja smo odprli poseben zbiralnik, ki so ga prav tako oblikovali umetniki, v katerem se je zbiralo gradivo. Vsak kos je dobil evidenčni list z osnovnimi podatki, evidenčno številko, zabeležili smo njegovo uporabnost, pa tudi zgodbe, spomine, ki se navezujejo nanj. Vsak darovalec je prejel simbolično darilo. Zbiranje posode smo zaključili v maju in na ta način zbrali 600 kosov posode. V drugi fazi projekta smo predmete pregledali in jih razvrstili v dve kategoriji – posodo, ki dopolnjuje zbirko, in posodo, ki lahko služi zgolj za instalacijo in jo umetniki lahko ob postavitvi tudi poškodujejo oz. spremenijo.
Tretja faza projekta in njegov cilj pa je razstava – umetniška instalacija Ne mečte piskrov stran, ki jo odpiramo za praznik Poletne muzejske noči, 19. junija 2010. Umetniška instalacija je ena izmed močnih oblik interpretacij, ko dediščina in muzejski predmeti nagovarjajo obiskovalce in gledalce preko umetniške govorice; umetnost je oblika predstavljanja dediščine in dediščina navdih umetnosti. Zbirka ohranja spomin, njena umetniška interpretacija jo nagovarja h kritičnemu družbenemu razmisleku. Umetniška instalacija, ki tako nastaja iz idej treh celjskih umetnikov – Manje Vadla, Marka Požlepa in Jureta Cvitana, postavlja spomenik celjski delavski kulturi, popularizira zbirko in jo aktualizira. Osrednji razstavni element je posoda že obstoječe zbirke in na novo zbrani kosi, ki so umeščeni v različne kontekste in ambiente. Muzejski predmet je sredstvo za oblikovanje in opredmetenje instalacije, ki s svojo idejo nagovarja obiskovalca muzeja. Postavitev je dopolnjena z AV posnetki in projekcijami ter zvokovnimi poudarki, s čimer opozarjamo tudi na nematerialno dediščino, ki obsega čedalje večji del dediščine sodobne družbe. Instalacija je jasna in prepoznavna v svojem sporočilu. Razstava hkrati govori o delavski kulturi in zavesti, sodobni problemskosti družbe in sproža vprašanje o tem, ali je delo danes sploh še vrednota.
Na ta način smo angažirali zbirko in njeno poslanstvo obrnili v njeno prihodnost - kot sporočilo in kot opozorilo.

direktorica mag. Tanja Roženbergar Šega
_______________________________________________________________
Besede umetnikov o samem projektu:V svoji postavitvi želim predstaviti široko uporabo Emo loncev v vsakdanjem življenju in s tem platformo spominov ter občutkov, ki obiskovalcu omogočijo, da skozi aktivno doživljanje zvoka, pripovedi in vonja podoživi trenutke bližnje preteklosti ali pa si jo sam poustvari. Zvočni posnetki pričevanj gospodinj o njihovih kulinaričnih specialitetah kuhanja goveje juhe v Emo loncih so podprti z vonjem kuhanja goveje juhe. Instalacija je postavljena iz sedmih Emo loncev, ki smo jih pridobili z zbiralno akcijo. Lonci so opremljeni z električnimi gorilniki, na katerih se kuha goveja juha. Lonci so pokriti s pokrovkami, na katere so pritrjeni plastični oddušniki, ki posegajo v prostor in s svojim mreženjem tvorijo tridimenzionalen prostorski napis EMO. Objekti so postavljeni na različnih lokacijah po celotnem prostoru, prav tako zvočni elementi, ki stojijo ob njih in s tem ustvarjajo točkovno sliko prostora ter razgibanost prostora.

Mark Požlep
_______________________________________________________________
Prostori preteklosti

S stališča sodobne umetniške interpretacije zgodovinskih dejstev je poleg prisotnosti klasičnih vizualnih umetniških pristopov oblikovanja in podajanja vsebine v obliki kipa, slike, risbe ali podobno pri tokratni interpretaciji uporabljen celostni pristop pri podajanju tematike. S pomočjo večmedijske postavitve, ki vsebuje elemente prostora, tridimenzionalnega oblikovanja ter zvoka, je možno gledalcu približati zgodbo in interpretacijo le-te celostno ter bolj učinkovito. S pripovedovanjem zgodb, ki so zastavljene multimedijsko, se približamo medijem, kot sta film ali gledališče. Gledalec skozi čute sluha, vida in zvoka lažje dojema sporočilo umetnika ter se hkrati identificira s prostorom in posegom v prostor, ki nosi umetnikovo zgodbo.Prostor v prostoru je soba, ki asociira na nek drugi prostor iz preteklosti in delno sedanjosti. V tovarniških prostorih, kjer je bilo nekoč zaposlenih več tisoč delavcev, so zaradi tehnološkega postopka izdelave posode do danes ohranili tipično prisotnost tovarniškega vzdušja. Mogočni kompleksi delovnih strojev, tekočega traku in orodja, ki je uporabljeno pri izdelavi posode, vplivajo na slušno-vidno percepcijo. Ritem, ki ga orodja ustvarjajo, je podoben enakomernemu bitju ure. Ob poslušanju zvokov ritma se čas ustavi in podobe izginejo. Ritem in zvok delovnih strojev po večurnem poslušanju mistično vplivata na človeško percepcijo. Obenem sta glasna in neposlušljiva, po drugi strani pa asociativna in žalostna ter navajata gledalca na razmišljanje o delovnih razmerah v tovarni nekoč in danes. Posoda, ki je umeščena v prostor, vizualno predstavlja zvočne prenosnike, ki so simboličen prikaz rezultatov dela v tovarniškem prostoru. Ti so prisotni znotraj zaprtega prostora ali prehajajo v zunanji prostor: v bližnjo okolico, domove in dalje po svetu.

Manja Vadla
_______________________________________________________________
Svojo interpretacijo določenih izsekov iz življenja posode EMO sem zasnoval na risbi,ki je poglavitni element in nosilec vsebine. Upodablja dogodke, ki so vezani tako na samo proizvodnjo posode kot na njeno uporabo v vsakdanjem življenju, predvsem pri kuhi, vse do njenega kasnejšega razpada oz. konca. Risba kot nekakšen časovni – življenjski trak upodablja rojstvo, življenje, smrt in tudi posmrtno življenje posode EMO, ki je ves čas v ospredju in okoli katere se skozi risbo spleta zgodba. Najpomembnejši deli risbe so izpostavljeni z barvnimi akcenti, z neposrednim nanašanjem barve ali pa le s projekcijo iz grafoskopa, dia- ali videoprojektorja.Risba neposredno na steno, izdelana s svinčnikom ali ogljem, obenem asocira in opozarja na dolge sivo-črne dni proizvodnih delavcev za tekočim trakom.

Jure Cvitan

Vir: Muzej novejše zgodovine Celje, Napovednik.com