Slovensko društvo likovnih kritikov in Cankarjev dom

Dela:

Gledalec, 2006, tuš, papir, platno, steklo, peskano steklo, folija, inoks, 61,2 x 61,2 x 5,5 cm
Slepa, 2007, tuš, papir, platno, steklo, peskano steklo, folija, inoks, 61,2 x 61,2 x 5,5 cm
Sence, 2007, tuš, papir, platno, steklo, peskano steklo, folija, inoks, 61,2 x 61,2 x 5,5 cm

Obleka z debelimi črtami, 2008, tuš, papir, platno, steklo, peskano steklo, folija, inoks, 61,2 x 61,2 x 5,5 cm
Obleka s tankimi črtami, 2008, tuš, papir, platno, steklo, peskano steklo, folija, inoks, 61,2 x 61,2 x 5,5 cm

Zmago Lenárdič se pri delu veliko ukvarja s strategijo doživljanja, predvsem pa z motivacijo zaznave. Kot ustvarjalcu so mu blizu tako klasični likovni mediji kot tudi novi, s tehnologijo in zvokom povezani vizualni poudarki. Vendar se ne glede na širino medijskega izrekanja (slika, risba, instalacija, video, zvok) umetnik osredotoča tudi na mala jedra, čisto drobne, tihe, meditativne in čutno nabite zgodbe, ki živijo v njegovi risbi.

V njih je Lenárdič pozornost usmeril k zgodovinskemu indeksu (fotografije), ki se v novem kontekstu, predvsem pa v načinu umetnikovih likovnih preobrazb, izraženih v drugem mediju (risbi), izgubi. Čeprav v določenem smislu lahko poudarimo pomen "prilaščanja", ta označuje le navzočnost zgodovine umetnosti kot komunikacijskega vidika, ki se v novi likovni tvorbi odkriva najprej skozi dobesedno branje, nato pa obtiči v prizoru, ki bi lahko opredeljeval tudi kak drug pomen (portret Richarda Bensona poimenuje v Gledalca, Blind ostaja tako kot v izvirniku Slepa, podoba španskega vojaka so Sence, Müvés Café dobi čisto preprost naslov Obleka z debelimi črtami in portret Mrs. Elizabeth Johnstone Obleka s tankimi črtami). Gradi torej na konceptu ohranjanja izvornega motiva le kot predteksta, ki zbuja asociacije na "že videno", vendar ostaja njegovo sporočilo neberljivo. To pa načenja status njegovega pomena, nastajajočega v medprostoru, med izvornim in resnično videnim, torej v zarezi "prevoda", kamor se vpisuje še druga, skrita ali notranja resničnost.

Čeprav risba navadno obravnava eno samo likovno dejstvo in je prostor temu mediju dan že s puščanjem črtnih sledi, z mrežo diagonal ali s samo znakovnostjo, se je Lenárdič poleg pomenskih soodvisnosti, ki vodijo dialog skozi medprostor med jedrom podobe v notranjosti ter preplasteno, mehčano in izpraskano površino, posvetil še mehanskemu konstruiranju risbe. S tem, ko se je z njo tudi fizično spoprijel, je ustvaril globino, odprto za proste asociacije in sproščeno fantazijo ter dovolj mikavno za pogled, ne da bi se gledalec pri tem obremenjeval s časovnimi trakovi, pripetimi na drobnih odlomkih iz opusov znamenitih fotografov, kot so Lee Friedlander, W. Eugene Smith, Paul Strand, Ben Eden ali Hill & Adamson.

Risba tako pomeni popkovino, povezano z umetnikovo rahločutnostjo, ki se najmočneje odraža prav v resonanci izpraskane, steklene površine.

Alenka Domjan

O avtorju:
Zmago Lenárdič je bil rojen leta 1959 v Ljubljani. V letih 1979–84 je študiral filozofijo in sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nato pa je nadaljeval študij slikarstva (1984–88) na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in opravil podiplomski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1991–93). Leta 2004 je postal docent za slikarstvo na ALUO v Ljubljani, kjer je poučeval predmet Oblikovne zasnove, od leta 2006 pa slikanje in risanje.

O kustosinji:
Alenka Domjan je magistrirala iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Deluje kot kustosinja Galerije sodobne umetnosti Celje ter likovna kritičarka za moderno in sodobno umetnost.

POD REPRODUKCIJO: Gledalec, 2006, tuš, papir, platno, steklo, peskano steklo, folija, inoks, 61,2 x 61,2 x 5,5 cm

Vir: Napovednik.com, Cankarjev dom