MARK POŽLEP - DEAD MAN CAN'T DANCE

Mrtvi ne morejo plesati ne na svojo in ne na tujo glasbo. Le živi lahko okusijo grozo, trpljenje in brutalnost, le živeči lahko upajo na nesmrtnost lastne podobe, se brezglavo spuščajo v nesmiselno bitko ali se pripravljajo na uboj. Nove Požlepove slike kažejo bitke z življenjem. Ne gre jih izenačevati s smrtnim bojem. Tudi če v slikarjevih delih kdo umre, je smrt kljub brutalnosti tragikomična. Štirje portreti, ki to niso, po formi spominjajo na neke pretekle čase. Ranjeni brezglavi angel je že zdavnaj padel z božjega prestola; znanec s televizijskih zaslonov bo s pomočjo medijev postal nesmrten; odlični učenec je tisti z brzostrelko v roki; zvezda svojo potetovirano navzočnost skriva za grozljivo masko Miki Miške. Resnična groza nas ne čaka v smrti, grozljivo je vsakdanje življenje, nemoč zmage v sodobnosti. Smrt je le nepomemben zaključek, ki nastopi, ko zmanjka moči za boj.

Brutalni boj za in z življenjem je osrednja tema Splava Meduze, ki je v zgodovino umetnosti vpisan kot ikona romantičnega slikarstva. Sodobna izpeljanka romantičnega patosa je značilna za slikarstvo Marka Požlepa in tako ne preseneča, da se je lotil reinterpretacije te mojstrovine. Pet krat sedem metrov veliko sliko je Théodore Géricault dokončal leta 1819. Prikazuje resničen dogodek – brodolom francoske fregate ob mavretanski obali leta 1816. Na zasilno zgrajenem splavu je krvavo odisejado, ki je vključevala dehidracijo, stradanje, neznosno količino nasilja, kanibalizem in norost, preživelo le petnajst od približno sto petdesetih brodolomcev.

Géricaultova slika gledalcu predstavi trenutek, v katerem brodolomci na obzorju opazijo ladjo in poskušajo opozoriti na svojo nesrečo. Slika je zasnovana v piramidalni kompoziciji, ki jo je ohranil tudi Požlep. Upodablja trenutek upanja v situaciji, ko so brodolomci na milost in nemilost prepuščeni usodi.

Francoski slikar je za upodobitev človeškega trpljenja izbral za svoj čas nesprejemljiv motiv resničnega dogodka. Večino junakov Požlepove slike že na prvi pogled asociiramo z liki iz sveta stripa ali animacije. Le eden izmed upodobljencev – sključenega v nesreči vidimo le s hrbtne strani – je slehernik. Zdi se, kakor da nevarnost zanj ne preži le v morju sodobnih velemest, izpraznjenih ikon in grozečih množic, ampak tudi na splavu samem. Drobni svetlolasi lik si splav deli z grozljivo preobraženim Miki Miško, s črno masko, ki namesto bele tkanine v roki vihti lopato in živalsko masko s sekiro. Vsi skupaj plujejo pod zastavo izpraznjenih religioznih, ideoloških in potrošniških obljub. Francoski slikar ponudi upanje v oddaljenem jadru na obzorju, svet sodobnosti pa je brezizhoden. Enako je na splavu in v vodi. Splav ne pluje proti obzorju upanja, ampak navzdol proti gledalcu. Pokrajina slike je gledalčev svet, le da so na sliki maske odpadle in je sodobnost pokazala prave barve.

Slikar razstavlja tudi pripravljalne skice in načrte, pa tudi risbe, ki so nastale, ko je bilo delo že dokončano. V njih nadgrajuje posamezne elemente, ki jih je uporabil v sliki. Serija risb različnih namenov gledalca vodi v zakulisje monumentalnega dela. Risbe pripovedujejo o načinu dela, zasnovi in razvoju umetnikovih idej. Del cikla so tudi risbe v katerih Požlep uporablja tiskano folijo in raziskuje prosojnost podob. Tematika v umetnikovem opusu ni nova, saj ga sporadično zanima vsaj od leta 2007, ko je v sliki Iskalci zlata pastozne akrilne barvne nanose zamenjal za presevanje, kot ga omogoča le oljno slikarstvo. Risbe, poleg vpogleda v nastanek tokratnega cikla, kažejo tudi na nove možnosti umetniškega raziskovanja.


Petja Grafenauer

Razstava bo na ogled od 2. julija do 1. avgusta 2009.


Sponzor Ganes Pratt, galerije sodobnih umetnosti za leto 2009 je Pristop Comunications.

Ganes Pratt
Galerija sodobnih umetnosti
Cankarjeva cesta 7
SI-1000 Ljubljana
Slovenija
Tel: +386 40 704 407
info@ganes.si

Galerija je odprta: torek - petek od 10.00-18.00, sobota 10.00-14.00 in po predhodnem dogovoru. Ponedeljek, nedelja in prazniki zaprto.

Vir: Napovednik.com, Galerija Ganes Pratt