Umetnostne tokove in dogajanje na območju današnjega Prekmurja zaznamuje izrazita duhovna pestrost. Tu so se križali številni duhovni vplivi, ki v umetninah zrcalijo mnogo širše povezave in odražajo dejansko stanje duha. V zarisu poglavitnih mejnikov umetnostnozgodovinskega razvoja med romaniko in modernizmom se le na videz zdi osamljen domanjševski romanski portal, saj se je prostor že v dobi gotike namnožil z vrsto sakralnih spomenikov, stavbno plastiko ter izjemnimi stenskimi slikarijami: gemerski mojster, Janez Akvila, njegova delavnica ter vojvodska delavnica, predstavljajo prvi vrhunec v umetnostnem in duhovnem razvoju Prekmurja le-tega v zatonu poznega srednjega veka nespregledljivo zaljšajo imenitni krilni oltarji iz Murske Sobote, Sela, Grada (nekd. Gornje Lendave).

Umetnine je seveda mogoče povezovati s patricijskimi meceni, kakršni so bili Szécsiji, Bánffyji, Nádasdyji, Estérhazyji, Zichyji ter soboški Szapáryji. A vsi ti in premnogi drugi, v anonimnost zapredeni donatorji, slutljivo razodevajo lastno duhovno poreklo v ikonografsko pomenljivih umetninah, naseljenih po prekmurskih cerkvah. Nekdanje umetnostno bogastvo, ki so ga skozi stoletja nabrale plemiške rodbine in cerkev, se tako na razstavi druži z umetninami iz javnih ter zasebnih zbirk. Med njimi so "razseljena" dela svetovnega ranga, mične renesančne in baročne umetnine, žanrsko navdahnjene romantične podobe, psevdohistoristični približki ter čisto na koncu delo v ekspresionizem zazrtega Ludvika Vrečiča.

Zapredene skrivnosti umetnin pišejo samosvoje zgodbe in samo tako in tu vzpostavljajo - v razponu med srednjim vekom in modernizmom - pristni duhovni horizont prekmurske preteklosti.

Razstava je bila na ogled v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota od 5. februarja – 30. maja 2009
in v Galeriji Murska Sobota od 5. februarja – 5. aprila 2009

18. junij – 20. september 2009
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana

Vir: Napovednik.com, Narodna galerija