Radharani Pernarčič je leta 2005 diplomirala iz etnologije in kulturne antropologije na FF v Ljubljani (2005) ter iz sodobnega plesa in koreografije na SNDO, Amsterdam (2007). V začetku 2008 je izšla njena prva pesniška zbirka Vesolje žalujko, Veter žaluzije. Objavlja v osrednjih slovenskih litrarnih revijah, predvsem pa se trudi objavljati neodvisno od ustaljene pripradnosti revijalnim krogom. Njene pesmi so prevedene v poljski, srbski in češki jezik. Sodeluje na številnih literarnih večerih branja ter pogovorov o poeziji, njen opus pa predstavljajo tudi številne plesne predstave in nastopi (Amsterdam), dokumentarni video ter strokovni antropološki članki.

V poeziji iz zbirke Vesolje žalujko, Veter žaluzije se ukvarja predvsem s človekom in vidiki človeškega življenja, ki ga želi zaobjeti v vsej njegovi kompleksnosti. Ne da bi skušala zaobiti, zanikati svoje lastne izkušnje s časom, prostorom in načinom življenja, gradi zbirko tako, da k sebi kliče tudi druge svetove in obenem svojo izkušnjo "podaljšuje" vanje. Po eni strani je tako vsaka pesem entiteta zase, kratek "film", življenjska zgodba ali pogled na svet nekega človeka v nekem realnem ali domišljijskem okolju. Po drugi strani pa preko kolektivne izkušnje zaobjema človeka v splošnem, kot bitje. To, kar stvarem daje njihovo medsebojno raznolikost, je njihova forma. Kar jih druži, je njihovo notranje načelo, princip. Esenca. Gre za poezijo atmosfere, ki išče globino človeškega bivanja skozi različna stanja uma in duha ter želi preseči zgolj čustveni naboj, opisno in lahko razložljivo in se raje nagiba k nečemu, kar je zaznavno z intuicijo: tistemu, kar presega tako impresijo kot refleksijo. Radharani Pernarčič v svoji poeziji naravne, širše kulturne, družbene in osebnostne karakteristike, ki izoblikujejo in določujejo človeka, predvsem pozorno in predano opazuje. Banalni, vsakdanji pojavi in navade, ki sami po sebi niso poetični, gradijo vezivno tkivo poetičnosti življenja in s tem te zbirke. Fascinira jo estetika mitološkega in magičnega, ki na navidezno okoren način zaobjameta celotno zgodovino miselnosti človeka, hkrati pa sovpadata z igrivostjo in razvojem predstavne zmožnosti otroka. Pri tem gre za odsev nečesa "davnega", surovega, fundamentalnega in vseprisotnega. Pričujoča zbirka je kot neprehodni pragozd, nekaj preprostega, a še zdaleč ne enostavnega. Kot dolgo pohajkovanje po mestu, kjer se včasih skušaš potopit v življenja ljudi za nekimi osvetljenimi okni in se kasneje spet pomirjen vreš k sebi in vsemu, kar je.

Literarni večer bo moderirala Stanka Hrastelj.

Vir: Založba Goga, Napovednik.com