V Sinagogi Maribor je vse do 30. avgusta 2009 na ogled dokumentarna razstava "Judje v Koprivnici", ki je nastala v sodelovanju z Muzejem mesta Koprivnica.

Prvi Judje v Podravini in Koprivnici so bili člani družine Ernušt s konca 15. in začetka 16. stoletja. Kot potujoči trgovci se Judje na tem območju pojavljajo v 18. stoletju in se omenjajo zlasti kot trgovci z oblačili za krajiške vojake. V večjem številu se pojavljajo v 19. stoletju. Leta 1800 so omenjene štiri judovske družine, leta 1810 je bilo v Koprivnici 23 Judov, leta 1847 pa že 47. Po letu 1851 se Judje na tem območju naseljujejo v večjem številu, v Koprivnico pa prihajajo v glavnem iz Madžarske, in to večinoma iz mest Gyögyes, Melek, Nagy Kanisza, Sziget, Nemes Patro, Csurgo, Berzencze, Zalaegerszek, Mocsolad, Teteny, Kaposmezö, Vasvar, Kis, Komaron. Največja skupina 23 aškenaških Judov pa pride iz gradiščanskega mesta Schlaining. Postopoma so se Judje naseljevali tudi po vaseh. Leta 1890 je na območju Koprivnice živelo 382 Judov, 1910. leta 447, leta 1921 369, leta 1931 339 in leta 1940 358 Judov. Ti so v Koprivnici zgradili sinagogo in imeli svoja pravila izraelitske občine Koprivnica, ki so bila napisana in tiskana v hrvaškem jeziku. Ustanavljali so humanitarna in sorodna društva in pomagali socialno šibkejšim. V društvih so se še zlasti angažirali intelektualci. Najpomembnejša je bila še naprej njihova vloga na gospodarskem področju, saj so ustanavljali podjetja, obrtne delavnice in gospodarske družbe ter na veliko razvijali trgovino. Zelo znani gospodarski družbi sta bili kemična tovarna Danica in Tovarna olja, ki sta imeli pomembno vlogo v industrializaciji Koprivnice in širše regije. Med drugo svetovno vojno, v času NDH, so bili Judje z območja Koprivnice že aprila 1941 deportirani in zaprti v taborišču Danica. Taborišče je bilo urejeno v zapuščenih proizvodnih prostorih tovarne Danica. Od tam so jih odpeljali v druga koncentracijska taborišča. Vsi Judje so morali v času ustaške NDH nositi judovske oznake. Te so izdelovali v Zagrebu in jih pošiljali v vsa hrvaška mesta in druge kraje, v katerih so živeli Judje. V Koprivnico so leta 1941 poslali 208 takšnih oznak. Nekateri Judje iz Koprivnice in Podravine so sodelovali tudi v narodnoosvobodilnem partizanskem gibanju vse do konca vojne.


Generalni pokrovitelj: Podravka d.o.o. Ljubljana.
Pokrovitelj: Mestna občina Maribor.
Medijski pokrovitelj: Radio 1.

Vir: Napovednik.com, Sinagoga Maribor