Vabljeni na odprtje razstave Železna pot s strokovnim predavanjem avtorice razstave Marije Ogrin in s projekcijo filma Železna pot režiserja in scenarista Jadrana Sterleta, ki bo v okviru Evropskega dneva parkov 2009 v sredo, 20. maja 2009, ob 19.00 uri v Info središču Triglavska roža na Bledu.
Razstavo so pripravili v oddelku Muzeji v Bohinju Gorenjskega muzeja v okviru mednarodnega projekta IRON ROUTE Interreg III B.

Razstava bo na ogled do 15. julija 2009.

Večer, namenjen predstavitvi najzgodnejše poselitve območja Julijskih Alp, predstavlja začetek večdnevnega dogajanja ob Evropskem dnevu parkov 2009 v Triglavskem narodnem parku.

Udeležba na dogodkih ob Evropskem dnevu parkov je brezplačna.

Več o razstavi Železna pot in strokovnem predavanju:
Na razstavi so predstavljene pomembnejše arheološke najdbe, ki so bile najdene na območju Pokljuke, Triglavskega pogorja, Spodnjih bohinjskih gora in Jelovice. Na spremljajočih plakatih so opisane najdbe iz posameznega zgodovinskega obdobja od bronaste dobe do zgodnjega srednjega veka. Narejena je tudi rekonstrukcija stavbe iz 4. - 9. stoletja, katere ostanke so našli na planini Kal na Zadnjem Voglu.

Na predavanju ob odprtju razstave bo arheologinja in muzejska svetovalka Marija Ogrin iz oddelka Muzeji v Bohinju Gorenjskega muzeja predstavila najstarejše sledi človeka na območju Julijskih Alp. Kot pravi avtorica razstave in predavateljica, sta bila Bohinj in Blejski kot poseljena že v najzgodnejših arheoloških obdobjih. Prve najdbe iz Blejskega kota sežejo v čas kamene dobe, na območju Bohinja je poselitev povezana z bogatimi ležišči železove rude, v čas starejše železne dobe. Bled in Bohinj sta bila zgodovinsko zanimiva že v 19. stoletju, ko beležimo prve znane arheološke najdbe.
Do nedavnega je veljalo splošno prepričanje, da je bil visokogorski svet Vzhodnih Julijskih Alp do srednjega veka le poredkoma obljuden. Najnovejše arheološke raziskave pa so dokazale, da je človek zahajal v visokogorje že zelo zgodaj. Najstarejše sledi so stare kar 3600 let - čas bronaste dobe in so bile odkrite na platoju Lepe Komne in Vogla. Iz starejše železne dobe ni poznanih nahajališč, domnevno zaradi nastalih klimatskih sprememb. Razmah gospodarskega razcveta v rimski dobi se odraža tudi z gospodarskim izkoriščanjem v visokogorskem svetu v smislu rudarjenja in pašništva. Da je bilo v tem času prisotno pašništvo nam dokazuje bronasti zvonček z Vodenih Rup. Odkritih je bilo mnogo poselitvenih toč na Pokljuki, Komni, Spodnjih Bohinjskih gorah in Jelovici. Najbolje so raziskane planine Klek, Vogel in Pečana, ki pa so ostale tudi nepretrgoma obljudene vse do danes.
Človek je v visokogorski svet Julijskih Alp zahajal od nekdaj, sprva predvsem zaradi gospodarskih razlogov: nabiralništvo, lov, pašništvo, oglarjenje in rudarjenje. Danes v zavetju gora iščemo predvsem duhovnih vrednot, ki pa so navsezadnje tudi odraz bogate kulturne dediščine.

Foto 1: Rekonstrukcija stavbe iz 4. - 9. stoletja
Foto 2: Arheološka izkopavanja na Komni (Mia Ogrin)

Odpiralni čas Info središča Triglavska roža na Bledu: http://www.tnp.si/dozivljati/C43/

Vir: Napovednik.com, Triglavski narodni park