Od 31. marca 2009 do 31. decembra 2010 je v Otroškem muzeju Hermanov brlog na ogled 10. občasna razstava Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. V nadaljevanju spoznajte nekaj podrobnosti z razstave.

"Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku"

Edina mednarodno priznana slovenska avtohtona pasja pasma je KRAŠKI OVČAR, ki predstavlja izredno pomemben del slovenske kulturne in naravne dediščine!
O tem kako je kraški ovčar prišel na Kras obstajajo različne razlage. Zelo verjetno je, da so bili njegovi predniki psi, ki so čuvali ovce nomadov na pohodih na Kras in v Istro. Že v 17. stoletju je v svojih zapisih Janez Vajkard Valvasor omenjal pogumne pse, ki so po opisu sodeč bili gotovo predhodniki kraških ovčarjev. Obstoj kraškega ovčarja je bil na slovenskem Krasu najprej ogrožen že po 1. svetovni vojni, ko je zaradi pogubne vojne vihre ovčereja močno upadla, kar je imelo za posledico tudi precej manjše število kraških ovčarjev. Leta 1939 so na pobudo T. Drenika priznali kraškega ovčarja (skupaj s šarplanincem) pod imenom ilirski ovčar, a so ga leta 1955 izbrisali iz mednarodnega registra avtohtonih pasem.
Ob koncu 2. svetovne vojne je bila pasma ponovno na robu izumrtja. Več desetletij so tekle dejavnosti za priznanje kraškega ovčarja kot avtohtone slovenske pasme, kar je bilo leta 1968 tudi doseženo. Po zaslugi peščice kinoloških navdušencev in ljubiteljev je pasma preživela mnoga kritična obdobja, prvobitni pastirski pes pa je večinoma prevzel vlogo čuvaja, spremljevalca in družinskega člana v vedno bolj urbanem okolju.
Leta 1991 je bilo ustanovljeno Društvo ljubiteljev in vzrediteljev kraškega ovčarja, katerega člani se zavedajo velikega pomena ohranjanja kraškega ovčarja. Trudijo se mu povrniti prvotno funkcijo čuvaja črede. Zanamcem želijo zapustiti dediščino, ki smo jo dobili od naših prednikov.

Na razstavi poleg kraškega ovčarja predstavljamo tudi raznolike kinološke teme, ki nas seznanjajo, nam pojasnjujejo in približajo svet pasjih prijateljev. Vemo, da je vsak pes svet zase, toda kljub temu ima preko 400 pasem psov mnoge skupne značilnosti. Vas zanima, katere?
Spoznali bomo razvojno pot psička v odraslega psa. Katero je nujno znanje in oprema, ko se odločimo za psa? S čim ga hranimo, koliko gibanja potrebuje in ali mora res v pasjo šolo? Koliko nege potrebuje in h komu moramo vsaj enkrat letno peljati našega pasjega prijatelja? Ali veste, da mnoge pse zaradi njihovih posebnih zazanav in spretnosti ter zvestobe izšolajo v posebne namene?
Odkar so ljudje pse udomačili, so postali njihovi vdani prijatelji in zvesti spremljevalci na vsakem koraku. Zaradi poguma, spretnosti in prikupnosti so mnogi psi postali nepozabni liki v literaturi, likovni umetnosti in na filmskem traku. Jih poznate?
Na razstavi predstavljajo svoja delovanja in prizadevanja na področju kinologije tudi Kinološka zveza Slovenije, Komisija otrok in pes in Društvo ljubiteljev in vzrediteljev kraškega ovčarja Slovenije.
V muzeju smo prepričani, da skupaj z našimi obiskovalci delamo velik korak v zavedanju bogastva kulturne in naravne dediščine in prispevamo del k ohranjanju edine slovenske avtohtone pasje pasme.

Vsebinski del razstave Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku dopolnjujejo tudi različni didaktični pripomočki. Spoznavanje novih vsebin je hkrati učenje. Učenje pa je naravni proces in je lahko preprost in zanimiv, še zlasti, če se učimo z vsemi čutili. Na razstavi smo se želeli čimbolj približati metodi VAKOG, zato bodo otroci lahko spoznavali vsebine s pomočjo štirih čutov: vida, sluha, otipa in voha. Preverite svoje čute na razstavi! Na voljo bosta magneti plošči – sestavljanki kraškega ovčarja v naravni velikosti, predstavitev podob in obrazov kraških ovčarjev in dokumentarni in vzgojno - izobraževalni filmi. Pripravili smo tudi dva računalniška programa. Na enem je predstavljenih trideset pasjih pasem v besedi in sliki, na drugem pa je "pasja igra" s šestimi pasjimi ugankami in zavozlankami, kjer boste ob koncu uspešnega reševanja nagrajeni še s presenečenjem.

Vir: Muzej novejše zgodovine Celje, Napovednik.com